Page 28 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 28
Argumentacija v jeziku
In če si ogledamo naši argumentativni lestvici »uspeha« in »neuspeha«
vidimo, da je dispozitiv hevristično povsem uporaben: če je namreč lestvi-
ca le dvostopenjska, potem ima dani topos pač lahko le dve vrednosti, moč-
no in šibko.
Toda, ali je mogoče dispozitiv močno/šibko definirati lingvistično
strožje?
Vzemimo, da imamo dvodelen argument; prvemu delu argumenta re-
cimo A, drugemu pa B. Rekli bomo, da v tem primeru veljata naslednji de-
finiciji:
1. A je močnejši argument od B, če velja: B, in celo A.
2. B je šibkejši argument od A, če velja: A, in v najboljšem/najslabšem
primeru B.
Zdaj pa ti dve definiciji preverimo na dveh konkretnih primerih:
AB
(10) To je prehlad ali v najslabšem primeru gripa. Bodite brez skrbi.
AB
(11) To je pljučnica ali v najboljšem primeru huda gripa. Pazite se!
Izjava (10) aplicira neki topos kot:
T3 Manj ko smo bolni, manj je vzroka za zaskrbljenost.
izjava (11) pa neki topos kot:
T4 Bolj ko smo bolni, bolj smo lahko zaskrbljeni.
Argumenta A sta, glede na našo definicijo, močnejša kot argumenta
B, kar pomeni, da, če dani sklep sledi iz B, potem mora slediti tudi iz A. Z
drugimi besedami to pomeni, da obe izjavi aplicirata »svoja« toposa moč-
no, ali natančneje: glede na argumentativni lestvici, ki ju lahko konstruira-
mo v skladu z našim poznavanjem moči argumentov v obeh izjavah,
In če si ogledamo naši argumentativni lestvici »uspeha« in »neuspeha«
vidimo, da je dispozitiv hevristično povsem uporaben: če je namreč lestvi-
ca le dvostopenjska, potem ima dani topos pač lahko le dve vrednosti, moč-
no in šibko.
Toda, ali je mogoče dispozitiv močno/šibko definirati lingvistično
strožje?
Vzemimo, da imamo dvodelen argument; prvemu delu argumenta re-
cimo A, drugemu pa B. Rekli bomo, da v tem primeru veljata naslednji de-
finiciji:
1. A je močnejši argument od B, če velja: B, in celo A.
2. B je šibkejši argument od A, če velja: A, in v najboljšem/najslabšem
primeru B.
Zdaj pa ti dve definiciji preverimo na dveh konkretnih primerih:
AB
(10) To je prehlad ali v najslabšem primeru gripa. Bodite brez skrbi.
AB
(11) To je pljučnica ali v najboljšem primeru huda gripa. Pazite se!
Izjava (10) aplicira neki topos kot:
T3 Manj ko smo bolni, manj je vzroka za zaskrbljenost.
izjava (11) pa neki topos kot:
T4 Bolj ko smo bolni, bolj smo lahko zaskrbljeni.
Argumenta A sta, glede na našo definicijo, močnejša kot argumenta
B, kar pomeni, da, če dani sklep sledi iz B, potem mora slediti tudi iz A. Z
drugimi besedami to pomeni, da obe izjavi aplicirata »svoja« toposa moč-
no, ali natančneje: glede na argumentativni lestvici, ki ju lahko konstruira-
mo v skladu z našim poznavanjem moči argumentov v obeh izjavah,
