Page 21 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 21
Argumentacija v jeziku proti argumentaciji z jezikom
stavlja omejitev za nadaljevanje diskurza: izjava-sklep, ki ji sledi, mora ar-
gumentativno ustrezati smeri, ki jo je začrtala oziroma zamejila raba prislo-
va skoraj v izjavi-argumentu.
S tem smo, vsaj delno, tudi že pojasnili nujnost sklepanja v primerih (3)
in (4). Pa se vendarle vrnimo za korak nazaj in si postopoma oglejmo, kar
smo pridelali v tem morda prehitrem koraku.
Postavka in predpostavka
Primera (3) in (4), ki smo ju vzeli za ilustracijo razlike med informativ-
nostjo in argumentativnostjo, sta morda sicer zelo nazorna, nista pa naj-
boljša, saj uporabljata leksikalno različna morfema ne vse in nekaj. Problem
razlike med informativnostjo in argumentativnostjo pa izstopi v čisti obli-
ki, ko imamo opraviti z leksikalno sinonimnima, argumentativno pa raz-
ličnima morfemoma. Ducrotov priljubljeni primer, na katerem je zgradil
tako rekoč celotno teorijo, je razlika med peu in un peu. Informativno med
njima tako rekoč ni razlike, grosso modo oboje pomeni »malo« oziroma
zaznamuje majhno količino nečesa.
Do občutne argumentativne razlike pa pride v pragmatični, diskurziv-
ni rabi. Peu namreč argumentira v isti smeri kot nič, un peu pa v isti sme-
ri kot veliko. Zakaj?
Dvojico peu/un peu je v slovenščino sicer težko natančno prevesti, z
malce truda pa ji lahko najdemo ustreznika v paru malo/malce. Pri tem
nam je v oporo tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki za malo pravi
(II. zvezek, 677), da izraža majhno stopnjo, za malce pa (II. zvezek, 674), da
izraža nedoločeno omejitev povedanega, kar seveda pomeni, da se lahko ne-
omejeno razteza ne samo navzdol, temveč tudi navzgor.
Oglejmo si naslednja dva primera:
(7) Janez je MALO delal. – Ne bo uspel (opraviti izpita).
(8) Janez je MALCE delal. – Uspel bo (opraviti izpit).
Opraviti imamo s primeroma, ki na dejstveni, informativni ravni, ope-
rirata z majhnima količinama, vendar argumentativno omogočata različne
sklepe. Kako to pojasniti?
Ducrot se ju je sprva (v šibki informativistični verziji) lotil s klasično
analizo izjav v postavko in predpostavko. Izjavo
(9) Prešeren je bil velik pesnik.
stavlja omejitev za nadaljevanje diskurza: izjava-sklep, ki ji sledi, mora ar-
gumentativno ustrezati smeri, ki jo je začrtala oziroma zamejila raba prislo-
va skoraj v izjavi-argumentu.
S tem smo, vsaj delno, tudi že pojasnili nujnost sklepanja v primerih (3)
in (4). Pa se vendarle vrnimo za korak nazaj in si postopoma oglejmo, kar
smo pridelali v tem morda prehitrem koraku.
Postavka in predpostavka
Primera (3) in (4), ki smo ju vzeli za ilustracijo razlike med informativ-
nostjo in argumentativnostjo, sta morda sicer zelo nazorna, nista pa naj-
boljša, saj uporabljata leksikalno različna morfema ne vse in nekaj. Problem
razlike med informativnostjo in argumentativnostjo pa izstopi v čisti obli-
ki, ko imamo opraviti z leksikalno sinonimnima, argumentativno pa raz-
ličnima morfemoma. Ducrotov priljubljeni primer, na katerem je zgradil
tako rekoč celotno teorijo, je razlika med peu in un peu. Informativno med
njima tako rekoč ni razlike, grosso modo oboje pomeni »malo« oziroma
zaznamuje majhno količino nečesa.
Do občutne argumentativne razlike pa pride v pragmatični, diskurziv-
ni rabi. Peu namreč argumentira v isti smeri kot nič, un peu pa v isti sme-
ri kot veliko. Zakaj?
Dvojico peu/un peu je v slovenščino sicer težko natančno prevesti, z
malce truda pa ji lahko najdemo ustreznika v paru malo/malce. Pri tem
nam je v oporo tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki za malo pravi
(II. zvezek, 677), da izraža majhno stopnjo, za malce pa (II. zvezek, 674), da
izraža nedoločeno omejitev povedanega, kar seveda pomeni, da se lahko ne-
omejeno razteza ne samo navzdol, temveč tudi navzgor.
Oglejmo si naslednja dva primera:
(7) Janez je MALO delal. – Ne bo uspel (opraviti izpita).
(8) Janez je MALCE delal. – Uspel bo (opraviti izpit).
Opraviti imamo s primeroma, ki na dejstveni, informativni ravni, ope-
rirata z majhnima količinama, vendar argumentativno omogočata različne
sklepe. Kako to pojasniti?
Ducrot se ju je sprva (v šibki informativistični verziji) lotil s klasično
analizo izjav v postavko in predpostavko. Izjavo
(9) Prešeren je bil velik pesnik.
