Page 22 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 22
Argumentacija v jeziku
na primer lahko analiziramo v
postavko (p): Prešernovo pesnjenje je bilo nadpovprečno.
in
predpostavko (pp): Prešeren je bil pesnik.
Za značilnost predpostavke (tako rekoč za test pravilne ločitve predpo-
stavke od postavke) velja, da se ne sme spremeniti niti v primeru, če osnov-
no izjavo (v našem primeru izjavo (9)) zanikamo, postavimo v vprašalno
obliko ali jo vpletemo v odvisnik.
Če na izjavo (9) torej apliciramo naštete pogoje, lahko ugotovimo, da
smo predpostavko pravilno razločili od postavke.
Izjave
(9‘) Prešeren ni bil velik pesnik.
(9‘‘) Ali je bil Prešeren velik pesnik?
(9‘‘‘) Slovenci so prepričani, da je bil Prešeren velik pesnik.
načelno ohranjajo predpostavko: Prešeren je bil pesnik. Načelno, ne pa nujno.
Negacija v (9‘) bi se namreč prav lahko nanašala na celotno sintagmo
velik pesnik in ne le e pridevnik velik, s čimer pa bi zanikala tudi samo pred-
postavko, da je Prešeren sploh bil pesnik. Z izjavo (9‘) bi tako brez težav ar-
gumentirali za, na primer, Bil je velik prevarant, namreč, Prešeren ni bil ve-
lik pesnik (Argument), bil je velik prevarant (Sklep); vse to pa velja tudi za
izjavi (9‘‘) in (9‘‘‘).
Ducrot zato uvede nov, odločilen kriterij za ločitev predpostavke od
postavke: argumentiramo lahko le iz postavke, nikakor pa ne iz predpostav-
ke. Šele po aplikaciji tega pogoja se torej lahko prepričamo, da smo izjavo
(9) pravilno razčlenili v postavko in predpostavko: iz Prešeren je bil velik
pesnik (Prešernovo pesnjenje je bilo nadpovprečno) namreč brez težav skle-
pamo na Zato smo mu postavili spomenik, medtem ko argument predpo-
stavke, Prešeren je bil pesnik, za takšen sklep ne zadostuje (vsaj na Sloven-
skem ne, kar pa seveda ne izključuje možnosti, da je obstaja dežela, kjer po-
stavljajo spomenike vsem, ki so pesniki, ne glede na veličino njihovega pe-
snjenja).
Ta kriterij je še zlasti odločilen za razlago in razumevanje različne argu-
mentativne moči izjav (7) in (8). Izjavo (7), Janez je malo delal, je tako mo-
goče analizirati v:
p: kvantiteta Janezovega dela je majhna.
pp: Janez je delal.
na primer lahko analiziramo v
postavko (p): Prešernovo pesnjenje je bilo nadpovprečno.
in
predpostavko (pp): Prešeren je bil pesnik.
Za značilnost predpostavke (tako rekoč za test pravilne ločitve predpo-
stavke od postavke) velja, da se ne sme spremeniti niti v primeru, če osnov-
no izjavo (v našem primeru izjavo (9)) zanikamo, postavimo v vprašalno
obliko ali jo vpletemo v odvisnik.
Če na izjavo (9) torej apliciramo naštete pogoje, lahko ugotovimo, da
smo predpostavko pravilno razločili od postavke.
Izjave
(9‘) Prešeren ni bil velik pesnik.
(9‘‘) Ali je bil Prešeren velik pesnik?
(9‘‘‘) Slovenci so prepričani, da je bil Prešeren velik pesnik.
načelno ohranjajo predpostavko: Prešeren je bil pesnik. Načelno, ne pa nujno.
Negacija v (9‘) bi se namreč prav lahko nanašala na celotno sintagmo
velik pesnik in ne le e pridevnik velik, s čimer pa bi zanikala tudi samo pred-
postavko, da je Prešeren sploh bil pesnik. Z izjavo (9‘) bi tako brez težav ar-
gumentirali za, na primer, Bil je velik prevarant, namreč, Prešeren ni bil ve-
lik pesnik (Argument), bil je velik prevarant (Sklep); vse to pa velja tudi za
izjavi (9‘‘) in (9‘‘‘).
Ducrot zato uvede nov, odločilen kriterij za ločitev predpostavke od
postavke: argumentiramo lahko le iz postavke, nikakor pa ne iz predpostav-
ke. Šele po aplikaciji tega pogoja se torej lahko prepričamo, da smo izjavo
(9) pravilno razčlenili v postavko in predpostavko: iz Prešeren je bil velik
pesnik (Prešernovo pesnjenje je bilo nadpovprečno) namreč brez težav skle-
pamo na Zato smo mu postavili spomenik, medtem ko argument predpo-
stavke, Prešeren je bil pesnik, za takšen sklep ne zadostuje (vsaj na Sloven-
skem ne, kar pa seveda ne izključuje možnosti, da je obstaja dežela, kjer po-
stavljajo spomenike vsem, ki so pesniki, ne glede na veličino njihovega pe-
snjenja).
Ta kriterij je še zlasti odločilen za razlago in razumevanje različne argu-
mentativne moči izjav (7) in (8). Izjavo (7), Janez je malo delal, je tako mo-
goče analizirati v:
p: kvantiteta Janezovega dela je majhna.
pp: Janez je delal.
