Page 20 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 20
Argumentacija v jeziku
no in uniformno, sklepov, ki so rezultat logične dedukcije, pa ni mogoče iz-
podbijati, ali jih – (le) na podlagi našega poznavanja in presoje sveta – celo
zamenjati z drugimi sklepi, sicer, preprosto nimamo več opraviti z logično
veljavnim sklepanjem.
Argumentativna usmerjenost
Argumentativni odnos (med izjavo-argumentom in izjavo-sklepom) je
torej povsem drugačen od logičnega odnosa (med premisami in sklepom),
kar potrjuje tudi dejstvo, da so nekatera diskurzivno povsem sprejemlji-
va sklepanja, logično povsem nesmiselna. Denimo naslednji konverzacij-
ski drobec:3
(6) A: Je večerja že nared?
B: Ja, skoraj.
Logično je takšen dialog povsem nesmiseln. Večerja je lahko bodisi že
nared bodisi še ni nared. Lahko je sicer tudi skoraj nared, kar pa, logično
vzeto, pomeni, da še ni nared; na vprašanje Je večerja že nared?, torej nika-
kor ne bi bilo mogoče odgovoriti Ja, skoraj, saj bi s tem povedali nekaj pro-
tislovnega, namreč: Ja, večerja še ni nared.
Nasprotno pa je ta dialog povsem sprejemljiv diskurzivno, pragmatič-
no, in to - paradoksalno, kakor se lahko zdi - prav zaradi (problematičnega)
prislova skoraj. Argument Večerja je skoraj nared namreč argumentira v prid
nekega implicitnega sklepa (sklepa, ki torej sega onkraj eksplicitnega dialo-
ga in ga mora A iz njega povleči sam), npr. Treba je pohiteti, za katerega si-
cer argumentira tudi (logično »čistejši«) argument Večerja je že nared, pri
čemer je argument Večerja je že nared sicer močnejši od argumenta Večerja
je skoraj nared, oba pa sta argumentativno enako usmerjena. Z drugimi be-
sedami to pomeni, da na argumentativni lestvici »pripravljenost večerje«
argument Večerja je skoraj nared sicer nastopa kot šibkejši argument, argu-
mentira pa za isti sklep kot (naj)močnejši argument z lestvice. Argumenta-
tivna usmerjenost je torej, ne glede na kontekst, vpisana v sam prislov skoraj,
kar pomeni, da sleherna izjava-argument, ki vsebuje prislov skoraj, pred-
3 Sposodil sem si ga v J. Moeschler, Argumentation et Conversation, Éléments pour une analyse
pragmatique du discours, Pariz 1985.
no in uniformno, sklepov, ki so rezultat logične dedukcije, pa ni mogoče iz-
podbijati, ali jih – (le) na podlagi našega poznavanja in presoje sveta – celo
zamenjati z drugimi sklepi, sicer, preprosto nimamo več opraviti z logično
veljavnim sklepanjem.
Argumentativna usmerjenost
Argumentativni odnos (med izjavo-argumentom in izjavo-sklepom) je
torej povsem drugačen od logičnega odnosa (med premisami in sklepom),
kar potrjuje tudi dejstvo, da so nekatera diskurzivno povsem sprejemlji-
va sklepanja, logično povsem nesmiselna. Denimo naslednji konverzacij-
ski drobec:3
(6) A: Je večerja že nared?
B: Ja, skoraj.
Logično je takšen dialog povsem nesmiseln. Večerja je lahko bodisi že
nared bodisi še ni nared. Lahko je sicer tudi skoraj nared, kar pa, logično
vzeto, pomeni, da še ni nared; na vprašanje Je večerja že nared?, torej nika-
kor ne bi bilo mogoče odgovoriti Ja, skoraj, saj bi s tem povedali nekaj pro-
tislovnega, namreč: Ja, večerja še ni nared.
Nasprotno pa je ta dialog povsem sprejemljiv diskurzivno, pragmatič-
no, in to - paradoksalno, kakor se lahko zdi - prav zaradi (problematičnega)
prislova skoraj. Argument Večerja je skoraj nared namreč argumentira v prid
nekega implicitnega sklepa (sklepa, ki torej sega onkraj eksplicitnega dialo-
ga in ga mora A iz njega povleči sam), npr. Treba je pohiteti, za katerega si-
cer argumentira tudi (logično »čistejši«) argument Večerja je že nared, pri
čemer je argument Večerja je že nared sicer močnejši od argumenta Večerja
je skoraj nared, oba pa sta argumentativno enako usmerjena. Z drugimi be-
sedami to pomeni, da na argumentativni lestvici »pripravljenost večerje«
argument Večerja je skoraj nared sicer nastopa kot šibkejši argument, argu-
mentira pa za isti sklep kot (naj)močnejši argument z lestvice. Argumenta-
tivna usmerjenost je torej, ne glede na kontekst, vpisana v sam prislov skoraj,
kar pomeni, da sleherna izjava-argument, ki vsebuje prislov skoraj, pred-
3 Sposodil sem si ga v J. Moeschler, Argumentation et Conversation, Éléments pour une analyse
pragmatique du discours, Pariz 1985.
