Page 17 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 17
umentacija
v jeziku proti
argumentaciji
z jezikom1
Francoski lingvist Oswald Ducrot v razvoju svoje teorije argumentaci-
je loči nekako štiri faze:
– krepko informativistično verzijo,
– šibko informativistično verzijo,
– šibko verzijo argumentacije v jeziku
in
– krepko verzijo argumentacije v jeziku,
verzijo, ki je bila v 90. letih prejšnjega stoletja v (kritični) fazi nastajanja
in preoblikovanja. Namen tega članka je, skozi oris in problematizacijo
Ducrotovih temeljnih postavk, prikazati oblikovanje in razvoj teorije argu-
mentacije v jeziku, njen osnovni konceptualni aparat in (analitični) domet.
Informativnost in argumentiranost
Osnovna postavka prve, »krepko informativistične« faze je postulat,
da sleherno sklepanje, natančneje sleherno argumentiranje za nek sklep, te-
melji izključno na dejstvih, ki jih posreduje izjava-argument. Če je mogoče
iz A(rgumenta) sklepati na S(klep), je to mogoče izključno zato, ker izjava
A izjavo S podkrepljuje dejstveno – tako da navaja oziroma prikazuje dej-
stva, ki govorijo v njen prid – ne pa morda (tudi) kako drugače, na primer
strukturno jezikovno. Če lahko na primer z izjavo
(1) Janez je študiral le kako uro.
argumentiramo za, oziroma jo postavljamo kot argument za sklep
1 Različica članka z istim naslovom je bila objavljena v reviji Anthropos (1991), III/IV, 172–185.
v jeziku proti
argumentaciji
z jezikom1
Francoski lingvist Oswald Ducrot v razvoju svoje teorije argumentaci-
je loči nekako štiri faze:
– krepko informativistično verzijo,
– šibko informativistično verzijo,
– šibko verzijo argumentacije v jeziku
in
– krepko verzijo argumentacije v jeziku,
verzijo, ki je bila v 90. letih prejšnjega stoletja v (kritični) fazi nastajanja
in preoblikovanja. Namen tega članka je, skozi oris in problematizacijo
Ducrotovih temeljnih postavk, prikazati oblikovanje in razvoj teorije argu-
mentacije v jeziku, njen osnovni konceptualni aparat in (analitični) domet.
Informativnost in argumentiranost
Osnovna postavka prve, »krepko informativistične« faze je postulat,
da sleherno sklepanje, natančneje sleherno argumentiranje za nek sklep, te-
melji izključno na dejstvih, ki jih posreduje izjava-argument. Če je mogoče
iz A(rgumenta) sklepati na S(klep), je to mogoče izključno zato, ker izjava
A izjavo S podkrepljuje dejstveno – tako da navaja oziroma prikazuje dej-
stva, ki govorijo v njen prid – ne pa morda (tudi) kako drugače, na primer
strukturno jezikovno. Če lahko na primer z izjavo
(1) Janez je študiral le kako uro.
argumentiramo za, oziroma jo postavljamo kot argument za sklep
1 Različica članka z istim naslovom je bila objavljena v reviji Anthropos (1991), III/IV, 172–185.
