Page 18 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 18
 Argumentacija v jeziku

(2) Ne bo opravil izpita.

potem – v skladu s »krepko informativistično« tezo – to (lahko) storimo
le na osnovi dejstva, da je Janez za študij porabil le kako uro in pa dejstva,
da ura študija za uspešno opravitev izpita ponavadi ne zadostuje, ne pa tudi,
na primer, na osnovi argumentativne usmerjenosti prislova le, usmerjenosti,
ki je stvar jezika, ne govora, torej semantična.2 V primeru (1) gre torej za tip
argumentacije, ki je povsem nejezikovna oziroma je jezikovna le toliko, ko-
likor jezik uporablja kot konvencionalno, standardizirano sredstvo komu-
nikacije, kot »medij«, ki ne vpliva na »sporočilo«, ki ga prenaša.

Seveda pa ta spontano-zdravorazumska »teorija« takoj naleti na pro-
tiprimere. Recimo, da pripravljamo seminarsko nalogo o mednacionalnih
trenjih v posttitovski Jugoslaviji in da nas (zaradi učinkov, ki jih je dosegel)
še posebej zanimajo finese Miloševićevega stila; pri svojih družboslovno
usmerjenih prijateljih se pozanimamo, kdo bi o stvari utegnil kaj vedeti, in
dobimo naslednja dva odgovora:

(3) Janez ni prebral vseh Miloševićevih govorov (Argument). 
Morda ti ne bo mogel svetovati (Sklep).

in

(4) Marko je prebral nekaj Miloševićevih govorov (Argument). 
Morda ti bo lahko svetoval (Sklep).

Izjavi (3) in (4) izkazujeta očitno neskladje med informativno in argu-
mentativno vrednostjo. Dejstvo, da Janez ni prebral vseh Miloševićevih go-
vorov, na dejstveni, informativni ravni, lahko pomeni tudi, da je prebral
vse Miloševićeve govore, razen, morda le enega, dejstvo, da je Marko pre-
bral nekaj Miloševićevih govorov, pa na dejstveni, informativni ravni, lahko
pomeni tudi, da je, morda, prebral le enega ali dva Miloševićeva govora. Ja-
nez bi bil torej neprimerno primernejši »informator« kakor Marko, a ven-
dar jezik ne dovoljuje argumentiranj (3‘) in (4‘).

(3‘) *Janez ni prebral vseh Miloševićevih govorov (Argument). 
Morda ti bo lahko svetoval (Sklep).

2 Da je neka jezikovna entiteta argumentativno usmerjena, pomeni, da njena prisotnost v danem
diskurzivnem segmentu postavlja oziroma predstavlja omejitev za nadaljevanje diskurza. Z dru-
gimi besedami, tudi če bi za prislov le postavili »dvajset ur« in ne »kako uro«, bi izjava še ve-
dno argumentirala za negativni sklep. Kar seveda postavlja pod vprašaj tudi dejstvenost »dej-
stva, da ura študija za uspešno opravitev izpita ponavadi ne zadostuje«. Namreč, koliko ur pa
zadostuje za uspešno opravitev izpita, še zlasti če upoštevamo omejevalno vlogo prislova le? Pa o
tem več v nadaljevanju.
   13   14   15   16   17   18   19   20   21   22   23