Page 199 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 199
Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja
3. ekspr., za izražanje nasprotja s prej povedanim – Lep je, ampak drag.
4. pog. ekspr., na začetku odstavka za opozoritev na prehod k drugi mi-
sli – Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem!
Za ampak, ki ga v SSKJ imenujejo prislov, bi po Ducrotu51 uporabili iz-
raz »fatični ampak«. Ducrot ga je v francoščini opisal na podlagi analize
komedije Mais occupe-toi d‘Amélie. To je povezovalec ampak, ki se navezu-
je na kontekst in izraža, da je dogajanje nesprejemljivo oziroma v nasprotju
z običajnim (po Adamu 1985). Ta tip mais se v francoščini nahaja v glav-
nem na začetku in se navezuje bodisi na nov govorni poseg bodisi na nebe-
sedni kontekst. Lahko tudi zaključuje govorni poseg brez eksplicitnega na-
daljevanja. Na isti način bi lahko interpretirali ampak da je to mogoče! ali
ampak smo imeli srečo! iz slovarskega članka SSKJ. Fatičnih primerov v go-
vorjenih besedilih korpusa Fidaplus je največ v dramskih besedilih (Am-
pak Billy...) (Stepfordske ženske) V isti drami najdemo še druge pojavitve
fatičnega ampak: Ampak zaslužim, Ampak imela sem delo, Ampak hodi k
psihiatru, ki jih zaradi pomanjkanja konteksta pred pojavitvijo ne moremo
natančneje interpretirati.
Podobno interpretacijo zasluži tudi primer (146) spodaj, kjer se sprašu-
jemo, ali je ampak sploh protiven. Prej bi rekli, da gre za navezovanje na prej
povedano, torej fatično vlogo.
(146)
Kdor se spomni teh neskončnih sholastičnih diskusij o lastninjenju, saj pro-
blem je bil razdelitev te družbene lastnine. Ker se je skozi to mislilo, da se bo
skozi to razdelitev dobila pač nova - oblikovala nova politična struktura. To
je dejansko tudi tako. Ampak veste, pri teh diskusijah smo po mučnih letih,
dveh ali ne vem koliko letih, dveh parlamentov, treh Vlad prišli do konsen-
za, ki bo potem čez nekaj mesecev zopet spremenjen. (www.fidaplus.net; Dr-
žavni zbor 1994)
Sicer pa so vrednosti ampak - veznika, ki ne nastopa na začetku izreka,
v korpusu predvsem protivne:
(147)
Razpravo sem dovolil zato, ker ta sklep seveda ni zgolj proceduralne narave,
ampak rešuje vsebinski zaplet, do katerega je prišlo. Vendar bi rad povedal na-
slednje. (www.fidaplus.net; Državni zbor 1998)
Pri primerih povezovalca ampak na začetku izreka v precej primerih
namesto dopustnega argumentacijskega gibanja dobimo komentar izre-
51 O. Ducrot et al., Les mots du discours, Paris 1980.
3. ekspr., za izražanje nasprotja s prej povedanim – Lep je, ampak drag.
4. pog. ekspr., na začetku odstavka za opozoritev na prehod k drugi mi-
sli – Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem!
Za ampak, ki ga v SSKJ imenujejo prislov, bi po Ducrotu51 uporabili iz-
raz »fatični ampak«. Ducrot ga je v francoščini opisal na podlagi analize
komedije Mais occupe-toi d‘Amélie. To je povezovalec ampak, ki se navezu-
je na kontekst in izraža, da je dogajanje nesprejemljivo oziroma v nasprotju
z običajnim (po Adamu 1985). Ta tip mais se v francoščini nahaja v glav-
nem na začetku in se navezuje bodisi na nov govorni poseg bodisi na nebe-
sedni kontekst. Lahko tudi zaključuje govorni poseg brez eksplicitnega na-
daljevanja. Na isti način bi lahko interpretirali ampak da je to mogoče! ali
ampak smo imeli srečo! iz slovarskega članka SSKJ. Fatičnih primerov v go-
vorjenih besedilih korpusa Fidaplus je največ v dramskih besedilih (Am-
pak Billy...) (Stepfordske ženske) V isti drami najdemo še druge pojavitve
fatičnega ampak: Ampak zaslužim, Ampak imela sem delo, Ampak hodi k
psihiatru, ki jih zaradi pomanjkanja konteksta pred pojavitvijo ne moremo
natančneje interpretirati.
Podobno interpretacijo zasluži tudi primer (146) spodaj, kjer se sprašu-
jemo, ali je ampak sploh protiven. Prej bi rekli, da gre za navezovanje na prej
povedano, torej fatično vlogo.
(146)
Kdor se spomni teh neskončnih sholastičnih diskusij o lastninjenju, saj pro-
blem je bil razdelitev te družbene lastnine. Ker se je skozi to mislilo, da se bo
skozi to razdelitev dobila pač nova - oblikovala nova politična struktura. To
je dejansko tudi tako. Ampak veste, pri teh diskusijah smo po mučnih letih,
dveh ali ne vem koliko letih, dveh parlamentov, treh Vlad prišli do konsen-
za, ki bo potem čez nekaj mesecev zopet spremenjen. (www.fidaplus.net; Dr-
žavni zbor 1994)
Sicer pa so vrednosti ampak - veznika, ki ne nastopa na začetku izreka,
v korpusu predvsem protivne:
(147)
Razpravo sem dovolil zato, ker ta sklep seveda ni zgolj proceduralne narave,
ampak rešuje vsebinski zaplet, do katerega je prišlo. Vendar bi rad povedal na-
slednje. (www.fidaplus.net; Državni zbor 1998)
Pri primerih povezovalca ampak na začetku izreka v precej primerih
namesto dopustnega argumentacijskega gibanja dobimo komentar izre-
51 O. Ducrot et al., Les mots du discours, Paris 1980.
