Page 195 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 195
Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja
ša dopuščanje določenega argumenta, medtem ko druga prinaša nasprotni
argument, ki prevlada.41
Tretja podskupina argumentacijskih povezovalcev so protiargumenta-
cijski povezovalci. Zanje je značilno, da uvajajo dopustno argumentacijsko
gibanje d, ki je sestavljeno iz dveh delov c1 in c2.42 Ta dva dela sta po Mo-
eschlerju (n. m.) bodisi govorni dejanji bodisi govorna posega. Prvi del c1
je predstavljen s ciljem argumentirati v prid zaključku r, ki je nujno impli-
citen. To je dopustni del, s katerim se naslovniku dopušča možnost, da so
njegovi argumenti ustrezni. Drugi del c2 je predstavljen s ciljem argumen-
tirati v prid zaključku ¬r. Del c2 ne postavlja pod vprašaj informacijske re-
levance c1, ampak postavlja pod vprašaj argumentacijsko relevanco c1. Z
drugimi besedami: ko izjavljalec uporabi c2, se mu ta zdi močnejši argu-
ment za sklepe, ki bi jih rad prikazal, kot c1. Tako je nujno, da iz c1 + c2 po-
tegnemo zaključek ¬r. Propozicija, govorni poseg ali govorno dejanje, ki ga
uvaja c2, je protiargumentacijsko. Za prikaz dopustnega argumentacijske-
ga gibanja smo izbrali primera (139) in (140) spodaj:
(139)
Že že, saj se zavedam, da s tem razbijam enotnost tečaja, samo nemogoče je
imeti samo enomesečni tečaj.43
(140)
A: Naša mreža res pokriva velik del celotnega tržišča.
B: Že že, ampak ko je Slovenija tak mali trg.44
Segment c1 je v prvem primeru Že že, saj se zavedam, da s tem razbijam
enotnost tečaja. Ta segment ima po Ducrotu in Anscombru virtualno argu-
mentacijsko vrednost.45 Določen izrek lahko predstavlja možen argument,
ki pa ga ne izkoristimo za argumentiranje. Tak primer so dopustni stavki:
v svojem izreku že že, saj se zavedam, da s tem razbijam enotnost tečaja, go-
vorec najprej izrazi strinjanje s prejšnjim izrekom sogovorca, nato pa s pro-
tivnim povezovalcem uvaja nove argumente, ki govorijo v prid nasprotne-
mu sklepu in hkrati imajo status močnejšega argumenta. V primeru (139)
torej izbiramo med možnim in odločilnim argumentom c2.46 Sklep iz pri-
41 J.-C. Anscombre, O. Ducrot, L'Argumentation dans la langue, Bruselj 1983, 31.
42 J. Moeschler, Argumentation et conversation. Éléments pour une analyse pragmatique du dis-
cours, Paris 1985, 133.
43 M. Schlamberger Brezar, Zgradba pogajalske komunikacije, magistrska naloga, Ljubljana 1996
(primer: Pogajanje o organizaciji jezikovnega tečaja).
44 M. Schlamberger Brezar, n. d. (primer: Določanje cen o smučarski opremi).
45 J.-C. Anscombre, O. Ducrot, L'Argumentation dans la langue, 31–32.
46 Po Ducrotu in Anscombru (n. m.) se v francoščini glasi: »argument possible et argument décisif«.
ša dopuščanje določenega argumenta, medtem ko druga prinaša nasprotni
argument, ki prevlada.41
Tretja podskupina argumentacijskih povezovalcev so protiargumenta-
cijski povezovalci. Zanje je značilno, da uvajajo dopustno argumentacijsko
gibanje d, ki je sestavljeno iz dveh delov c1 in c2.42 Ta dva dela sta po Mo-
eschlerju (n. m.) bodisi govorni dejanji bodisi govorna posega. Prvi del c1
je predstavljen s ciljem argumentirati v prid zaključku r, ki je nujno impli-
citen. To je dopustni del, s katerim se naslovniku dopušča možnost, da so
njegovi argumenti ustrezni. Drugi del c2 je predstavljen s ciljem argumen-
tirati v prid zaključku ¬r. Del c2 ne postavlja pod vprašaj informacijske re-
levance c1, ampak postavlja pod vprašaj argumentacijsko relevanco c1. Z
drugimi besedami: ko izjavljalec uporabi c2, se mu ta zdi močnejši argu-
ment za sklepe, ki bi jih rad prikazal, kot c1. Tako je nujno, da iz c1 + c2 po-
tegnemo zaključek ¬r. Propozicija, govorni poseg ali govorno dejanje, ki ga
uvaja c2, je protiargumentacijsko. Za prikaz dopustnega argumentacijske-
ga gibanja smo izbrali primera (139) in (140) spodaj:
(139)
Že že, saj se zavedam, da s tem razbijam enotnost tečaja, samo nemogoče je
imeti samo enomesečni tečaj.43
(140)
A: Naša mreža res pokriva velik del celotnega tržišča.
B: Že že, ampak ko je Slovenija tak mali trg.44
Segment c1 je v prvem primeru Že že, saj se zavedam, da s tem razbijam
enotnost tečaja. Ta segment ima po Ducrotu in Anscombru virtualno argu-
mentacijsko vrednost.45 Določen izrek lahko predstavlja možen argument,
ki pa ga ne izkoristimo za argumentiranje. Tak primer so dopustni stavki:
v svojem izreku že že, saj se zavedam, da s tem razbijam enotnost tečaja, go-
vorec najprej izrazi strinjanje s prejšnjim izrekom sogovorca, nato pa s pro-
tivnim povezovalcem uvaja nove argumente, ki govorijo v prid nasprotne-
mu sklepu in hkrati imajo status močnejšega argumenta. V primeru (139)
torej izbiramo med možnim in odločilnim argumentom c2.46 Sklep iz pri-
41 J.-C. Anscombre, O. Ducrot, L'Argumentation dans la langue, Bruselj 1983, 31.
42 J. Moeschler, Argumentation et conversation. Éléments pour une analyse pragmatique du dis-
cours, Paris 1985, 133.
43 M. Schlamberger Brezar, Zgradba pogajalske komunikacije, magistrska naloga, Ljubljana 1996
(primer: Pogajanje o organizaciji jezikovnega tečaja).
44 M. Schlamberger Brezar, n. d. (primer: Določanje cen o smučarski opremi).
45 J.-C. Anscombre, O. Ducrot, L'Argumentation dans la langue, 31–32.
46 Po Ducrotu in Anscombru (n. m.) se v francoščini glasi: »argument possible et argument décisif«.
