Page 196 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 196
Argumentacija v jeziku
mera (139) se po danem govornem posegu glasi: moramo imeti tudi štiri-
najstdnevne tečaje.
V slovenščini prvi del, segment c1, uvajajo povezovalci oziroma opera-
torji dopustnosti že, že res, to že, ki vsebujejo govorčevo dopuščanje tega,
kar pravi sogovorec, pa tudi njegovo omejevanje do priznavanja te trditve –
in anticipirajo neko nasprotno trditev, poleg njih pa še:
1) členki: že, saj, no
2) prislovi v vlogi argumentacijskih zaznamovalcev: res, gotovo.
Tako se slovenski členki vključujejo v argumentacijska gibanja in delu-
jejo kot povezovalci. Največkrat jih srečamo v vlogi zaznamovalcev zgrad-
be diskurza, kjer nastopajo kot intonacijsko ločeni pastavki (primer (141),
no in saj):
(141)
No, saj, saj, to je v redu, da pač vi, če se potem ta računalnik pokvari, nam
daste nov računalnik47…48
Segment c2 pa navadno uvajajo protivni vezniki oziroma povezoval-
ci: pa, ali, toda, a, ampak, vendar, temveč, marveč, samo, le. Prvih pet je ve-
znikov, drugih pet členkov, vsi pa se v diskurzu realizirajo kot povezovalci.
Vključevanje toposov
Dopustno-protivno argumentacijsko gibanje vedno vključuje dva topo-
sa: prvi del, ki je tako rekoč enak vzročno-posledičnemu odnosu, in drugi
del, ki prinaša novo interpretacijo, ki prvo zavrača – ji je diametralno na-
sprotna. Protivne veznike in povezovalce bi lahko opisali kot in + v naspro-
tju s pričakovanji.49
Glavna značilnost dopustnega diskurzivnega gibanja je, da predsta-
vi argumentacijsko kontradikcijo in jo v sami predstavitvi razreši in tako
omogoči tvorbo diskurza d, ki je argumentacijsko koherenten in sam v sebi
brez nasprotij. Tu običajno nastopa polifonija, kjer govorec ponovi trditev
sogovorca – če gre za pisni jezik, pa pisec vnaprej predvidi možno reakci-
jo sogovorca.50
47 Kot transkripcijski oznaki puščici ↑↓ označujeta rastočo ali padajočo govorno intonacijo.
48 M. Schlamberger Brezar, n. d. (primer: Pogajanja o ceni popravila računalnika).
49 M. Riegel, J. C. Pellat, R. Rioul, Grammaire méthodique du français, Pariz 1994.
50 Polifonijo podrobno obravnava Igor Ž. Žagar v prvem delu te knjige, zlasti v poglavjih Med ar-
gumentacijo in polifonijo; Kako napravimo kaj z besedami – polifoni način in Pa, modifikator ve-
znikov.
mera (139) se po danem govornem posegu glasi: moramo imeti tudi štiri-
najstdnevne tečaje.
V slovenščini prvi del, segment c1, uvajajo povezovalci oziroma opera-
torji dopustnosti že, že res, to že, ki vsebujejo govorčevo dopuščanje tega,
kar pravi sogovorec, pa tudi njegovo omejevanje do priznavanja te trditve –
in anticipirajo neko nasprotno trditev, poleg njih pa še:
1) členki: že, saj, no
2) prislovi v vlogi argumentacijskih zaznamovalcev: res, gotovo.
Tako se slovenski členki vključujejo v argumentacijska gibanja in delu-
jejo kot povezovalci. Največkrat jih srečamo v vlogi zaznamovalcev zgrad-
be diskurza, kjer nastopajo kot intonacijsko ločeni pastavki (primer (141),
no in saj):
(141)
No, saj, saj, to je v redu, da pač vi, če se potem ta računalnik pokvari, nam
daste nov računalnik47…48
Segment c2 pa navadno uvajajo protivni vezniki oziroma povezoval-
ci: pa, ali, toda, a, ampak, vendar, temveč, marveč, samo, le. Prvih pet je ve-
znikov, drugih pet členkov, vsi pa se v diskurzu realizirajo kot povezovalci.
Vključevanje toposov
Dopustno-protivno argumentacijsko gibanje vedno vključuje dva topo-
sa: prvi del, ki je tako rekoč enak vzročno-posledičnemu odnosu, in drugi
del, ki prinaša novo interpretacijo, ki prvo zavrača – ji je diametralno na-
sprotna. Protivne veznike in povezovalce bi lahko opisali kot in + v naspro-
tju s pričakovanji.49
Glavna značilnost dopustnega diskurzivnega gibanja je, da predsta-
vi argumentacijsko kontradikcijo in jo v sami predstavitvi razreši in tako
omogoči tvorbo diskurza d, ki je argumentacijsko koherenten in sam v sebi
brez nasprotij. Tu običajno nastopa polifonija, kjer govorec ponovi trditev
sogovorca – če gre za pisni jezik, pa pisec vnaprej predvidi možno reakci-
jo sogovorca.50
47 Kot transkripcijski oznaki puščici ↑↓ označujeta rastočo ali padajočo govorno intonacijo.
48 M. Schlamberger Brezar, n. d. (primer: Pogajanja o ceni popravila računalnika).
49 M. Riegel, J. C. Pellat, R. Rioul, Grammaire méthodique du français, Pariz 1994.
50 Polifonijo podrobno obravnava Igor Ž. Žagar v prvem delu te knjige, zlasti v poglavjih Med ar-
gumentacijo in polifonijo; Kako napravimo kaj z besedami – polifoni način in Pa, modifikator ve-
znikov.
