Page 198 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 198
Argumentacija v jeziku
nih uplenjenih kosov divjadi, lahko vidimo seveda, da gre v 90% za čisto ko-
mercialno zgodbo, ki z ekosistemom in drugimi funkcijami gozda ni v nepo-
sredni povezavi. Zato je seveda logično, da bomo mi glasovali za amandma.
(www.fidaplus.net; Državni zbor 1993)
(145)
Ne vem, zakaj le en del razumnikov misli, da bodo tisti, ki so bili pripravljeni
umreti za Slovenijo, sedaj to isto Slovenijo res prodali za lire in šilinge. Ne bo-
jim se ne za slovenstvo, ne zaradi razprodaje slovenstva, o kateri tako čustve-
no, a zavestno manipulirajo mnogi posamezniki. Bojim pa se za Slovenijo in
slovenstvo zaradi tega - res pa, da včeraj nisem bil prisoten ves čas - ker se mi
zdi, da vse te dni ni bila spregovorjena niti ena beseda o slovenski kulturi, ki je
gotovo močnejše identifikacijsko sredstvo kot zemlja sama … (www.fidaplus.
net; Državni zbor 1997)
V primerih (144) in (145) zgoraj je a sinonimen z ampak in ima vlogo
protiargumentacijskega povezovalca. Vlogi sta nekoliko različni: a v pri-
meru (144) predstavlja minimalni pogoj za nasprotovanje trditvi lovcev sa-
mih, da so blagega srca do živali: sledi dopustno argumentacijsko gibanje
- če samo pogledamo število uplenjenih kosov divjadi, se ponuja sklep, ki je
nasproten »ljudem z blagim srcem« in zatrjen v nadaljevanju. Drugi pri-
mer (145) druži dva pridevnika v nasprotju: čustveno, a zavestno. Protiar-
gumentacijski povezovalec a sicer lahko zamenjujemo z ampak, pa vseeno
skriva nove različice interpretacije.
Pri povezovalcu in vezniku ampak v korpusu Fidaplus najdemo od 100
000 v celotnem korpusu 4385 pojavitev ampak v govorjenih besedilih. Od
tega jih 725 začenja izrek z veliko začetnico. Te zadnje so prave diskurziv-
ne funkcije povezovalca, kjer ampak za končnim ločilom odpira govorni
poseg.
SSKJ pri ampak loči med prislovno in vezniško rabo na naslednji način:
Ampak prisl.
Pog., v medmetni rabi
1. izraža veliko mero – Ampak smo imeli srečo!
2. izraža začudenje, nejevoljo – Ampak da je to mogoče!
Ampak vez.
1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane – Ne piše za mladi-
no, ampak za odrasle.
2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ampak tudi; za širjenje, stopnjevanje prej
povedanega – Ni le svetoval, ampak tudi pomagal.
nih uplenjenih kosov divjadi, lahko vidimo seveda, da gre v 90% za čisto ko-
mercialno zgodbo, ki z ekosistemom in drugimi funkcijami gozda ni v nepo-
sredni povezavi. Zato je seveda logično, da bomo mi glasovali za amandma.
(www.fidaplus.net; Državni zbor 1993)
(145)
Ne vem, zakaj le en del razumnikov misli, da bodo tisti, ki so bili pripravljeni
umreti za Slovenijo, sedaj to isto Slovenijo res prodali za lire in šilinge. Ne bo-
jim se ne za slovenstvo, ne zaradi razprodaje slovenstva, o kateri tako čustve-
no, a zavestno manipulirajo mnogi posamezniki. Bojim pa se za Slovenijo in
slovenstvo zaradi tega - res pa, da včeraj nisem bil prisoten ves čas - ker se mi
zdi, da vse te dni ni bila spregovorjena niti ena beseda o slovenski kulturi, ki je
gotovo močnejše identifikacijsko sredstvo kot zemlja sama … (www.fidaplus.
net; Državni zbor 1997)
V primerih (144) in (145) zgoraj je a sinonimen z ampak in ima vlogo
protiargumentacijskega povezovalca. Vlogi sta nekoliko različni: a v pri-
meru (144) predstavlja minimalni pogoj za nasprotovanje trditvi lovcev sa-
mih, da so blagega srca do živali: sledi dopustno argumentacijsko gibanje
- če samo pogledamo število uplenjenih kosov divjadi, se ponuja sklep, ki je
nasproten »ljudem z blagim srcem« in zatrjen v nadaljevanju. Drugi pri-
mer (145) druži dva pridevnika v nasprotju: čustveno, a zavestno. Protiar-
gumentacijski povezovalec a sicer lahko zamenjujemo z ampak, pa vseeno
skriva nove različice interpretacije.
Pri povezovalcu in vezniku ampak v korpusu Fidaplus najdemo od 100
000 v celotnem korpusu 4385 pojavitev ampak v govorjenih besedilih. Od
tega jih 725 začenja izrek z veliko začetnico. Te zadnje so prave diskurziv-
ne funkcije povezovalca, kjer ampak za končnim ločilom odpira govorni
poseg.
SSKJ pri ampak loči med prislovno in vezniško rabo na naslednji način:
Ampak prisl.
Pog., v medmetni rabi
1. izraža veliko mero – Ampak smo imeli srečo!
2. izraža začudenje, nejevoljo – Ampak da je to mogoče!
Ampak vez.
1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane – Ne piše za mladi-
no, ampak za odrasle.
2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ampak tudi; za širjenje, stopnjevanje prej
povedanega – Ni le svetoval, ampak tudi pomagal.
