Page 203 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 203
Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja
(155)
Opravičujem se vsem tistim, ki menite, da nisem dal dovolj konkretnih od-
govorov, kajti še enkrat poudarjam, če bil zdaj marec ali maj, da bi bilo smisel-
no zelo natančno odgovarjati, zakaj je kje odvzet denar in zakaj ni dan. Toda
zdaj je praktično december, konec novembra in se na cestnem delu kaj dosti
več ne da narediti. (www.fidaplus.net; Državni zbor 1997)
V primerih govorjenega diskurza najdemo nekaj kombinacij toda s pri-
slovi in drugimi zaznamovalci modalnosti (dejstvo je, sprašujem se, verja-
mem), toda vendarle – 2 pojavitvi, toda mislim – 3 pojavitve, toda dejstvo je
– 6 pojavitev, toda dejansko – 6 pojavitev. Tu govorec dodaja svojo zaveza-
nost vsebini, ki jo izraža tudi tale primer:
(156)
Jaz ga tudi razumem na svoj način in ga tudi lahko razlagam na svoj način.
Toda dejstvo je, da je to slabo za neko zakonsko dikcijo. Zakonska dikcija
mora biti taka, da se jasno razume in da ni sporov, kajti potem si jo bo sodišče
spet po svoje razlagalo itn. (www.fidaplus.net; Državni zbor 1994)
Med operatorji in povezovalci deluje tudi členek vendar. Po SSKJ je
vendar:
I. prisl.
1. izraža nasprotje s prej povedanim – Kaj pa, če vendar pride.
2. z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, nestrpnost – Odpri vendar.
Kaj pa vendar počenjaš.
//izraža veselje, presenečenje – O, si vendar prišla.
3. ekspr., z oslabljenim pomenom: poudarja samoumevnost povedane-
ga – Fant je vendar zadosti star.
//poudarja povedano nasploh – To vendar ni nič težkega.
II. v vezniški rabi v protivnem priredju
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim.
2. za omejevanje prej povedanega – Naj poskusi, vendar se bojim, da ni
prepozno.
V funkciji operatorja deluje vendar – med členkom in veznikom oziro-
ma prislovom – podobno kot saj ter izraža konsenzualnost in določeno ču-
stveno vrednotenje v odnosu do konteksta, kot kažeta tale primera:
(155)
Opravičujem se vsem tistim, ki menite, da nisem dal dovolj konkretnih od-
govorov, kajti še enkrat poudarjam, če bil zdaj marec ali maj, da bi bilo smisel-
no zelo natančno odgovarjati, zakaj je kje odvzet denar in zakaj ni dan. Toda
zdaj je praktično december, konec novembra in se na cestnem delu kaj dosti
več ne da narediti. (www.fidaplus.net; Državni zbor 1997)
V primerih govorjenega diskurza najdemo nekaj kombinacij toda s pri-
slovi in drugimi zaznamovalci modalnosti (dejstvo je, sprašujem se, verja-
mem), toda vendarle – 2 pojavitvi, toda mislim – 3 pojavitve, toda dejstvo je
– 6 pojavitev, toda dejansko – 6 pojavitev. Tu govorec dodaja svojo zaveza-
nost vsebini, ki jo izraža tudi tale primer:
(156)
Jaz ga tudi razumem na svoj način in ga tudi lahko razlagam na svoj način.
Toda dejstvo je, da je to slabo za neko zakonsko dikcijo. Zakonska dikcija
mora biti taka, da se jasno razume in da ni sporov, kajti potem si jo bo sodišče
spet po svoje razlagalo itn. (www.fidaplus.net; Državni zbor 1994)
Med operatorji in povezovalci deluje tudi členek vendar. Po SSKJ je
vendar:
I. prisl.
1. izraža nasprotje s prej povedanim – Kaj pa, če vendar pride.
2. z oslabljenim pomenom izraža nejevoljo, nestrpnost – Odpri vendar.
Kaj pa vendar počenjaš.
//izraža veselje, presenečenje – O, si vendar prišla.
3. ekspr., z oslabljenim pomenom: poudarja samoumevnost povedane-
ga – Fant je vendar zadosti star.
//poudarja povedano nasploh – To vendar ni nič težkega.
II. v vezniški rabi v protivnem priredju
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim.
2. za omejevanje prej povedanega – Naj poskusi, vendar se bojim, da ni
prepozno.
V funkciji operatorja deluje vendar – med členkom in veznikom oziro-
ma prislovom – podobno kot saj ter izraža konsenzualnost in določeno ču-
stveno vrednotenje v odnosu do konteksta, kot kažeta tale primera:
