Page 197 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 197
Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja
Slovenski protiargumentacijski povezovalci in
njihova vloga v diskurzu
Od bliže si bomo ogledali protivne veznike oziroma povezovalce a, am-
pak, le, samo, toda in vendar.
Po SSKJ je a opisan na naslednji način:
A (vez., knjiž.)
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar – Prej so ga radi imeli, a
zdaj zabavljajo čezenj
b) nepričakovane posledice.
//za omejevanje
2. redko v vezalnem priredju.
Problem pri korpusnem raziskovanju a je, da se v vzorcu prikažejo tudi
vsi drugi a-ji, npr. členkovni vprašalni, končniški (DARS-a, TAM-a) ali
enostavno zaznamovalci hierarhizacije v besedilu (člen 23 a)) (vsi prime-
ri www.fidaplus.net). Najdemo 100 000 pojavitev nediskriminirano, 1909
v govorjenih besedilih, vendar je vmes ogromno takih, ki so nevezniški
(Dars-a, TAM-a, Člen 3 a) in podobno) oziroma členkovni – vprašalni (A
kako naj zagotovo vem? (www.fidaplus.net; Državni zbor 1993) in podob-
no. Tako sta primera (142) in (143) s sinonimnim veznikom v dveh različ-
nih funkcijah – v primeru (142) gre za povezovalec a, ki ga težko povsem
razčlenimo, ker v korpusu manjka celoten predhodni del, v primeru (143)
pa za a – naklonski členek.
(142)
A BO VSE HUJE. PROBLEM JE. (www.fidaplus.net; Čudoviti um –
dramsko besedilo)
(143)
KAJ? A NAJ VŽGEM? JA. (www.fidaplus.net; Ali G Indahause – dram-
sko besedilo)
Od redkih primerov povezovalca a iz replik v državnem zboru naj na-
vedemo primera (144) in (145):
(144)
Liberalni demokrati smo bili vedno za stroko in za uravnoteženje. Zato
bomo seveda glasovali za ta amandma. Ker lovci so sicer izjemno blagega srca
do divjadi kakor pravijo sami, a samo, če pogledamo število tako imenova-
Slovenski protiargumentacijski povezovalci in
njihova vloga v diskurzu
Od bliže si bomo ogledali protivne veznike oziroma povezovalce a, am-
pak, le, samo, toda in vendar.
Po SSKJ je a opisan na naslednji način:
A (vez., knjiž.)
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar – Prej so ga radi imeli, a
zdaj zabavljajo čezenj
b) nepričakovane posledice.
//za omejevanje
2. redko v vezalnem priredju.
Problem pri korpusnem raziskovanju a je, da se v vzorcu prikažejo tudi
vsi drugi a-ji, npr. členkovni vprašalni, končniški (DARS-a, TAM-a) ali
enostavno zaznamovalci hierarhizacije v besedilu (člen 23 a)) (vsi prime-
ri www.fidaplus.net). Najdemo 100 000 pojavitev nediskriminirano, 1909
v govorjenih besedilih, vendar je vmes ogromno takih, ki so nevezniški
(Dars-a, TAM-a, Člen 3 a) in podobno) oziroma členkovni – vprašalni (A
kako naj zagotovo vem? (www.fidaplus.net; Državni zbor 1993) in podob-
no. Tako sta primera (142) in (143) s sinonimnim veznikom v dveh različ-
nih funkcijah – v primeru (142) gre za povezovalec a, ki ga težko povsem
razčlenimo, ker v korpusu manjka celoten predhodni del, v primeru (143)
pa za a – naklonski členek.
(142)
A BO VSE HUJE. PROBLEM JE. (www.fidaplus.net; Čudoviti um –
dramsko besedilo)
(143)
KAJ? A NAJ VŽGEM? JA. (www.fidaplus.net; Ali G Indahause – dram-
sko besedilo)
Od redkih primerov povezovalca a iz replik v državnem zboru naj na-
vedemo primera (144) in (145):
(144)
Liberalni demokrati smo bili vedno za stroko in za uravnoteženje. Zato
bomo seveda glasovali za ta amandma. Ker lovci so sicer izjemno blagega srca
do divjadi kakor pravijo sami, a samo, če pogledamo število tako imenova-
