Page 193 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 193
Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja
4. c2 motivira s samim izrekanjem argumentacijsko funkcijo c1.
Osnovna značilnost posledičnosti je argumentacijska enosmernost, saj
v gibanju ne prihaja do nobene kontradikcije. Spominja na utemeljevanje,
ki ga zagotavljamo z rabo vzročnih veznikov, vendar pri utemeljevanju Mo-
eschler meni, da tam ne gre za vzročno gibanje, pač pa samo za govorni po-
seg, ki daje trditvi več legitimnosti, tehtnosti in resničnosti. V slovenšči-
ni tako diskurzivno gibanje na splošno uvajajo argumentacijski povezoval-
ci ker, kajti, saj. Nasprotno pa Ellerup Nielsen dokazuje, da tudi vzročnost
predstavlja argumentacijski odnos.37 Vzročni zaznamovalci služijo različ-
nim argumentacijskim namenom in se vključujejo v prepričevalne strate-
gije. Odnos lahko prepoznamo tudi, ko je izražen analitično (primer (109)
zgoraj). A. Ellerup Nielsen (n. m.) dokazuje, da temelji na toposu.
Primera posledičnih diskurzivnih gibanj (136) in (137) navajamo spo-
daj:
(136)
A: Dobro veš, da šola trpi.
B: Zakaj trpi?
A: Trpi zato, ker je te nove ljudi treba vključevati v skupine, ki že imajo neko
predznanje.38
(137)
A:En moment – zame je cena C nesprejemljiva, ker ne pokriva niti material-
ne baze.
B: mhm…
C: Tako da… pod ceno D se skoraj ne morem pogovarjat …39
Dopustno-protivni ali protiargumentacijski
povezovalci
Protiargumentacijski povezovalci v slovenščini so čeprav, četudi, a, am-
pak, vendar, toda, samo, le. Podrobnejša analiza pokaže, da v okviru pro-
tiargumentacijskih povezovalcev ločimo dva razreda, dopustne in protiv-
ne povezovalce: med dopustne spadajo čeprav, četudi in še kak členek, med
protivne a, ampak, vendar, toda, samo, le, kljub temu pa za vse zgoraj našte-
te veljata naslednji dve točki:
37 A. Ellerup Nielsen, The Argumentative Impact of Causal Relations – An Exemplary Analysis
of the Free Predicate in the Promotional Discourse, Argumentation 10 (1996), 333−335.
38 M. Schlamberger Brezar, Zgradba pogajalske komunikacije, magistrska naloga, Ljubljana 1996
(primer: Pogajanje o organizaciji jezikovnega tečaja).
39 M. Schlamberger Brezar, n. d. (primer: Določanje cen o smučarski opremi).
4. c2 motivira s samim izrekanjem argumentacijsko funkcijo c1.
Osnovna značilnost posledičnosti je argumentacijska enosmernost, saj
v gibanju ne prihaja do nobene kontradikcije. Spominja na utemeljevanje,
ki ga zagotavljamo z rabo vzročnih veznikov, vendar pri utemeljevanju Mo-
eschler meni, da tam ne gre za vzročno gibanje, pač pa samo za govorni po-
seg, ki daje trditvi več legitimnosti, tehtnosti in resničnosti. V slovenšči-
ni tako diskurzivno gibanje na splošno uvajajo argumentacijski povezoval-
ci ker, kajti, saj. Nasprotno pa Ellerup Nielsen dokazuje, da tudi vzročnost
predstavlja argumentacijski odnos.37 Vzročni zaznamovalci služijo različ-
nim argumentacijskim namenom in se vključujejo v prepričevalne strate-
gije. Odnos lahko prepoznamo tudi, ko je izražen analitično (primer (109)
zgoraj). A. Ellerup Nielsen (n. m.) dokazuje, da temelji na toposu.
Primera posledičnih diskurzivnih gibanj (136) in (137) navajamo spo-
daj:
(136)
A: Dobro veš, da šola trpi.
B: Zakaj trpi?
A: Trpi zato, ker je te nove ljudi treba vključevati v skupine, ki že imajo neko
predznanje.38
(137)
A:En moment – zame je cena C nesprejemljiva, ker ne pokriva niti material-
ne baze.
B: mhm…
C: Tako da… pod ceno D se skoraj ne morem pogovarjat …39
Dopustno-protivni ali protiargumentacijski
povezovalci
Protiargumentacijski povezovalci v slovenščini so čeprav, četudi, a, am-
pak, vendar, toda, samo, le. Podrobnejša analiza pokaže, da v okviru pro-
tiargumentacijskih povezovalcev ločimo dva razreda, dopustne in protiv-
ne povezovalce: med dopustne spadajo čeprav, četudi in še kak členek, med
protivne a, ampak, vendar, toda, samo, le, kljub temu pa za vse zgoraj našte-
te veljata naslednji dve točki:
37 A. Ellerup Nielsen, The Argumentative Impact of Causal Relations – An Exemplary Analysis
of the Free Predicate in the Promotional Discourse, Argumentation 10 (1996), 333−335.
38 M. Schlamberger Brezar, Zgradba pogajalske komunikacije, magistrska naloga, Ljubljana 1996
(primer: Pogajanje o organizaciji jezikovnega tečaja).
39 M. Schlamberger Brezar, n. d. (primer: Določanje cen o smučarski opremi).
