Page 192 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 192
Argumentacija v jeziku
nistrstvo za delo, družino in socialne zadeve prispevalo pri trajnih presež-
kih 605 milijonov tolarjev, kar pomeni nekje okoli 42%, torej ne 100%, in da
tudi za to seveda potrebuje izpolnitev te tretje tranše. (www.fidaplus.net; DZ
1995) (www.fidaplus.net, Državni zbor, 1995)
Med povezovalci, ki zaznamujejo sklepanje, so pri Toporišiču35 poleg
torej navedeni še zatorej, tako in tedaj. Zatorej se v korpusu Fidaplus poja-
vlja 4311 v vseh besedilih, v govorjenih pa le 5-krat, kar kaže na pešajočo
rabo. Tega SSKJ ne omenja, a tudi sicer je opis rabe skrčen na dve vrstici:
Zatorej – prisl. zato
– v vezniški rabi – Pogovarjala se je z vsakim in o vsaki stvari, zatorej so
jo ljudje imeli radi.
Primer rabe v govorjenih besedilih:
(135)
Vidite, zato menim, da mi lahko odločimo samo o nekaterih (generaliziram
zdaj) osnovnih dejstvih. Prvič, da želimo biti odvezani od te solidarnostne
klavzule, da smo pri tem dosegli maksimum kar smo mogli, približno, več
ali manj. Samo ti dve vprašanji zahtevata naš jasen odgovor, ki morata biti pa
podprti s tem strokovnim gradivom, ki mora biti tudi z druge strani prevre-
dnoteno in pregledano. In potem mora priti, po mojem mnenju, ob tako po-
membni odločitvi kot je ta, pred ta zbor vsaj tudi predsednik Vlade in oseb-
no zastaviti svojo avtoriteto in reči: za tem stojim! Vsega tega pa ni. In zatorej
prihajamo zopet v tak položaj, da Vlada ostaja anonimna za nekim pomemb-
nim predlogom, enim najpomembnejših, in ga tako rekoč kot kost vrže Dr-
žavnemu zboru, da o njem odloča, kar strokovno ne more. (www.fidaplus.
net, Državni zbor, 1996)
Prej so navedeni vzroki, zato uveljavlja sklep (sklepalno-posledično di-
skurzivno gibanje). Posledični povezovalci se združujejo v posledična dis-
kurzivna gibanja. Moeschler36 pravi: Če govorimo o posledičnem diskur-
zivnem gibanju, se to uresniči v diskurzu d, če:
1. je d sestavljen iz najmanj dveh sestavin c1 in c2, kjer imata c1 in c2
lahko status govornega posega ali govornega dejanja;
2. c1 se predstavlja s ciljem argumentirati v prid sklepa r;
3. c2 predstavlja izrekanje argumentacijskega sklepa r;
35 J. Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor 2000, 433.
36 J. Moeschler, Argumentation et conversation. Éléments pour une analyse pragmatique du disco-
urs, Paris 1985, 133–134.
nistrstvo za delo, družino in socialne zadeve prispevalo pri trajnih presež-
kih 605 milijonov tolarjev, kar pomeni nekje okoli 42%, torej ne 100%, in da
tudi za to seveda potrebuje izpolnitev te tretje tranše. (www.fidaplus.net; DZ
1995) (www.fidaplus.net, Državni zbor, 1995)
Med povezovalci, ki zaznamujejo sklepanje, so pri Toporišiču35 poleg
torej navedeni še zatorej, tako in tedaj. Zatorej se v korpusu Fidaplus poja-
vlja 4311 v vseh besedilih, v govorjenih pa le 5-krat, kar kaže na pešajočo
rabo. Tega SSKJ ne omenja, a tudi sicer je opis rabe skrčen na dve vrstici:
Zatorej – prisl. zato
– v vezniški rabi – Pogovarjala se je z vsakim in o vsaki stvari, zatorej so
jo ljudje imeli radi.
Primer rabe v govorjenih besedilih:
(135)
Vidite, zato menim, da mi lahko odločimo samo o nekaterih (generaliziram
zdaj) osnovnih dejstvih. Prvič, da želimo biti odvezani od te solidarnostne
klavzule, da smo pri tem dosegli maksimum kar smo mogli, približno, več
ali manj. Samo ti dve vprašanji zahtevata naš jasen odgovor, ki morata biti pa
podprti s tem strokovnim gradivom, ki mora biti tudi z druge strani prevre-
dnoteno in pregledano. In potem mora priti, po mojem mnenju, ob tako po-
membni odločitvi kot je ta, pred ta zbor vsaj tudi predsednik Vlade in oseb-
no zastaviti svojo avtoriteto in reči: za tem stojim! Vsega tega pa ni. In zatorej
prihajamo zopet v tak položaj, da Vlada ostaja anonimna za nekim pomemb-
nim predlogom, enim najpomembnejših, in ga tako rekoč kot kost vrže Dr-
žavnemu zboru, da o njem odloča, kar strokovno ne more. (www.fidaplus.
net, Državni zbor, 1996)
Prej so navedeni vzroki, zato uveljavlja sklep (sklepalno-posledično di-
skurzivno gibanje). Posledični povezovalci se združujejo v posledična dis-
kurzivna gibanja. Moeschler36 pravi: Če govorimo o posledičnem diskur-
zivnem gibanju, se to uresniči v diskurzu d, če:
1. je d sestavljen iz najmanj dveh sestavin c1 in c2, kjer imata c1 in c2
lahko status govornega posega ali govornega dejanja;
2. c1 se predstavlja s ciljem argumentirati v prid sklepa r;
3. c2 predstavlja izrekanje argumentacijskega sklepa r;
35 J. Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor 2000, 433.
36 J. Moeschler, Argumentation et conversation. Éléments pour une analyse pragmatique du disco-
urs, Paris 1985, 133–134.
