Page 178 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 178
Argumentacija v jeziku
Na osnovi slovenskih primerov bomo v nadaljevanju prikazali, kako
medsebojno delujejo toposi in konektorji.
Odnos med toposi in konektorji
Na eni strani nanašalni izrazi prinašajo s seboj celo mrežo toposov, ki
izvirajo iz polja toposov, na drugi strani pa obstajajo določeni leksemi (npr.
argumentacijski operatorji), ki usmerjajo ali vodijo izbiro v pahljači tako
izbranih toposov. V diskurzu se toposi navezujejo še s pomočjo povezoval-
cev, kar dodatno zmanjšuje lestvico možnih toposov. Tako je treba sklepa-
ti, da že sam pomen izreka vsebuje kazalce za izbiro toposov.
Toposi v diskurzu se povezujejo z operatorji in konektorji. Lastnost
operatorja je, kot smo videli v prejšnjih poglavjih, da argumentacijsko
usmeri izrek (primera (104) in (105)):
(104)
Šele osem je (usmerjenost k zgodaj).
(105)
Skoraj/že osem je (usmerjenost k pozno).
Ta usmerjenost omogoča, da uporabimo izrek v argumentacijskem de-
janju in da hkrati uporabimo topos. V primeru (104) Šele osem je bomo
uporabili topos Več je časa, manj se mudi. V primeru (105) Skoraj/že osem
je bomo uporabili topos Manj je časa, bolj se mudi. Dejstvo, da postavimo
informacijo osem je na lestvico zgodaj ali pozno, določa njen odnos z dru-
go lestvico, ki predstavlja drugi del toposa, v tem primeru muditi se. Sklep
argumentacijskega dejanja je avtomatično dan s toposom. Sklep odgovarja
vsebini, združljivi z drugo propozicijo toposa.17
Globinsko se topos nahaja v vsaki argumentacijski zvezi izrekov, ki jih
vežejo povezovalci. Glede na to, ali je povezovalec dvo- ali trimestni predi-
kat, se določa število toposov, ki se nahajajo v globini izreka. Pri vzročnem
in posledičnem odnosu, kjer je povezovalec dvomestni predikat, se s topo-
som vzpostavi odnos med dvema lestvicama, lestvico argumenta in lestvi-
co sklepa (primera (106) in (107)):
(106)
Zunaj je lepo, torej grem ven.
(107)
Ker je zunaj lepo, grem ven.
17 Povzeto po: J. Moeschler, Argumentation et conversation. Éléments pour une analyse pragma-
tique du discours, Paris 1985, 70.
Na osnovi slovenskih primerov bomo v nadaljevanju prikazali, kako
medsebojno delujejo toposi in konektorji.
Odnos med toposi in konektorji
Na eni strani nanašalni izrazi prinašajo s seboj celo mrežo toposov, ki
izvirajo iz polja toposov, na drugi strani pa obstajajo določeni leksemi (npr.
argumentacijski operatorji), ki usmerjajo ali vodijo izbiro v pahljači tako
izbranih toposov. V diskurzu se toposi navezujejo še s pomočjo povezoval-
cev, kar dodatno zmanjšuje lestvico možnih toposov. Tako je treba sklepa-
ti, da že sam pomen izreka vsebuje kazalce za izbiro toposov.
Toposi v diskurzu se povezujejo z operatorji in konektorji. Lastnost
operatorja je, kot smo videli v prejšnjih poglavjih, da argumentacijsko
usmeri izrek (primera (104) in (105)):
(104)
Šele osem je (usmerjenost k zgodaj).
(105)
Skoraj/že osem je (usmerjenost k pozno).
Ta usmerjenost omogoča, da uporabimo izrek v argumentacijskem de-
janju in da hkrati uporabimo topos. V primeru (104) Šele osem je bomo
uporabili topos Več je časa, manj se mudi. V primeru (105) Skoraj/že osem
je bomo uporabili topos Manj je časa, bolj se mudi. Dejstvo, da postavimo
informacijo osem je na lestvico zgodaj ali pozno, določa njen odnos z dru-
go lestvico, ki predstavlja drugi del toposa, v tem primeru muditi se. Sklep
argumentacijskega dejanja je avtomatično dan s toposom. Sklep odgovarja
vsebini, združljivi z drugo propozicijo toposa.17
Globinsko se topos nahaja v vsaki argumentacijski zvezi izrekov, ki jih
vežejo povezovalci. Glede na to, ali je povezovalec dvo- ali trimestni predi-
kat, se določa število toposov, ki se nahajajo v globini izreka. Pri vzročnem
in posledičnem odnosu, kjer je povezovalec dvomestni predikat, se s topo-
som vzpostavi odnos med dvema lestvicama, lestvico argumenta in lestvi-
co sklepa (primera (106) in (107)):
(106)
Zunaj je lepo, torej grem ven.
(107)
Ker je zunaj lepo, grem ven.
17 Povzeto po: J. Moeschler, Argumentation et conversation. Éléments pour une analyse pragma-
tique du discours, Paris 1985, 70.
