Page 182 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 182
Argumentacija v jeziku
mentacijskih povezovalcev v implicitno diskurzivno gibanje in ga tako na-
redili eksplicitnega.
Diskurzivno gibanje je torej osnovna, prototipska struktura, ki omogo-
ča pregled nad tvorjenjem in interpretacijo diskurza. Diskurz ni komplek-
sen v tem, da argumentacijski in diskurzivni zaznamovalci, ki jih vsebu-
je, zahtevajo zapletene postopke interpretacije, ampak v tem, da se osnov-
ne diskurzivne strukture, torej argumentacijska gibanja, lahko kombinira-
jo med seboj v celovito sestavljen diskurz.28
Po Moeschlerju29 ločimo tri vrste diskurzivnih gibanj: posledično,
dopustno in zaključno. Prvi dve si bomo ogledali v povezavi s pripadajočimi
slovenskimi konektorji v nadaljevanju.
Vzročno-posledični odnos
Vzročno-posledični odnos uvajajo bodisi argumentacijski bodisi posle-
dični konektorji.
Vsak argument potrebuje utemeljitev. Uvajajo jo vzročni vezniki, ki
jim na ravni diskurza rečemo argumentacijski povezovalci. Argumentacij-
ski povezovalci v ožjem smislu so povezovalci, ki zaznamujejo odnos argu-
menta do usmerjevalnega dejanja.30 Argumentacijski povezovalci uvajajo
argument za določen sklep: s tem zaznamujejo podrejeno dejanje in ga po-
stavljajo v odnos z usmerjevalnim dejanjem. Podrejeno dejanje, ki ga uvaja-
jo argumentacijski povezovalci, predstavlja vzrok, usmerjevalno dejanje pa
posledico, gre torej za vzročno-posledični odnos, ki ga na drugačen način
uvajajo tudi posledični povezovalci.
Z argumentacijskega stališča so vzročni oziroma argumentacijski po-
vezovalci značilni za operacijo utemeljevanja. Utemeljevanje dane trditve
predstavlja osnovno operacijo argumentacije, ki ne vključuje ne sklepan-
ja, ne procesa argumentacijska gibanja, marveč le navajanje vzrokov, kar
ima za posledico večjo legitimnost usmerjevalnega dejanja. Argumentacij-
ski povezovalci so sousmerjeni. Delujejo predvsem kot zaznamovalci in-
terakcijske funkcije, lahko pa prevzamejo tudi metajezikovno vlogo. Po
Moeschlerju (1985) se argumentacijski povezovalci ne vključujejo v argu-
mentacijska gibanja, ker zgolj prinašajo utemeljitev določene trditve.
Najpogostejši slovenski vzročni povezovalci so ker, kajti, saj in sicer. Si-
cer uvaja drugi argument, ki hkrati ni glavni, pač pa le dodatno pojasnilo k
28 N. m.
29 N. d., 133.
30 E. Roulet et al., L'Articulation du discours en français contemporain, Bern 1985, 127.
mentacijskih povezovalcev v implicitno diskurzivno gibanje in ga tako na-
redili eksplicitnega.
Diskurzivno gibanje je torej osnovna, prototipska struktura, ki omogo-
ča pregled nad tvorjenjem in interpretacijo diskurza. Diskurz ni komplek-
sen v tem, da argumentacijski in diskurzivni zaznamovalci, ki jih vsebu-
je, zahtevajo zapletene postopke interpretacije, ampak v tem, da se osnov-
ne diskurzivne strukture, torej argumentacijska gibanja, lahko kombinira-
jo med seboj v celovito sestavljen diskurz.28
Po Moeschlerju29 ločimo tri vrste diskurzivnih gibanj: posledično,
dopustno in zaključno. Prvi dve si bomo ogledali v povezavi s pripadajočimi
slovenskimi konektorji v nadaljevanju.
Vzročno-posledični odnos
Vzročno-posledični odnos uvajajo bodisi argumentacijski bodisi posle-
dični konektorji.
Vsak argument potrebuje utemeljitev. Uvajajo jo vzročni vezniki, ki
jim na ravni diskurza rečemo argumentacijski povezovalci. Argumentacij-
ski povezovalci v ožjem smislu so povezovalci, ki zaznamujejo odnos argu-
menta do usmerjevalnega dejanja.30 Argumentacijski povezovalci uvajajo
argument za določen sklep: s tem zaznamujejo podrejeno dejanje in ga po-
stavljajo v odnos z usmerjevalnim dejanjem. Podrejeno dejanje, ki ga uvaja-
jo argumentacijski povezovalci, predstavlja vzrok, usmerjevalno dejanje pa
posledico, gre torej za vzročno-posledični odnos, ki ga na drugačen način
uvajajo tudi posledični povezovalci.
Z argumentacijskega stališča so vzročni oziroma argumentacijski po-
vezovalci značilni za operacijo utemeljevanja. Utemeljevanje dane trditve
predstavlja osnovno operacijo argumentacije, ki ne vključuje ne sklepan-
ja, ne procesa argumentacijska gibanja, marveč le navajanje vzrokov, kar
ima za posledico večjo legitimnost usmerjevalnega dejanja. Argumentacij-
ski povezovalci so sousmerjeni. Delujejo predvsem kot zaznamovalci in-
terakcijske funkcije, lahko pa prevzamejo tudi metajezikovno vlogo. Po
Moeschlerju (1985) se argumentacijski povezovalci ne vključujejo v argu-
mentacijska gibanja, ker zgolj prinašajo utemeljitev določene trditve.
Najpogostejši slovenski vzročni povezovalci so ker, kajti, saj in sicer. Si-
cer uvaja drugi argument, ki hkrati ni glavni, pač pa le dodatno pojasnilo k
28 N. m.
29 N. d., 133.
30 E. Roulet et al., L'Articulation du discours en français contemporain, Bern 1985, 127.
