Page 181 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 181
Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja
kaže na to, kakšen naj bi bil sklep. Zaznamovano je le dejstvo, da je sklep
treba upoštevati pri interpretaciji. Očitno je povezovalec ampak tisti, ki
vsili dopustno strukturo in tako priskrbi informacije, ki se tičejo orienta-
cije argumentacijskih namer. Videli pa bomo, da ampak le izkorišča argu-
mentacijski potencial, ki obstaja neodvisno od njega. Od moralne sodbe iz-
javljalca pa je odvisna interpretacija – lahko bi isti topos tudi izpodbijal in
ga ne bi priznaval za veljavnega, a o tem bo govora kasneje.
Vsak povezovalec ni nujno zaznamovalec argumentacije, kar se vidi npr.
v zvezi z in kot povezovalcem, ki služi predvsem za zaznamovalca zgradbe
diskurza. Argumentacijske odnose, ki temeljijo na toposih, običajno opiše-
mo kot odnose dveh vrst: vzročno-posledične in dopustno-protivne. V na-
daljevanju si jih bomo ogledali v povezavi s slovenskimi povezovalci. Še prej
pa se bomo ustavili pri definiciji diskurzivnega gibanja, ki je prav tako po-
vezano s toposi in povezovalci.
Diskurzivno gibanje
Idejo diskurzivnega gibanja po Moeschlerju25 lahko definiramo z na-
slednjimi postavkami.
Pragmatični povezovalci predstavljajo sledi argumentacijske koheren-
ce v diskurzu. Diskurz je argumentacijsko koherenten, če je konvencional-
no motiviran. To pomeni, da so argumentacijska navodila, ki jih dajejo po-
vezovalci, zadostna, in da povezovalci na ustrezen način označujejo tip di-
skurzivne organizacije, za katerega so specializirani. Ta tip organizacije se
imenuje diskurzivno gibanje. Hipoteza, ki jo s tem postavlja Moeschler, je,
da povezovalci ne določajo le omejitev možnih navezav ali interpretacij ar-
gumentacijskih odsekov, ampak dovoljujejo konvencionalno uresničevanje
tipičnih diskurzivnih gibanj. Iz tega sledi, da je diskurzivno gibanje treba
ovrednotiti v okviru argumentacijskih in funkcijskih odnosov, ki ga dolo-
čajo.26
Obstaja pa tudi strukturalna motivacija,27 kadar diskurz oziroma go-
vorni poseg ne vsebuje vseh argumentacijskih zaznamovalcev, ki bi omo-
gočali, da mu konvencionalno pripišemo uresničevanje diskurzivnega gi-
banja. Takrat govorimo o analitični ali sekundarni koneksiji oziroma o juk-
stapoziciji. Vendar nam nič ne preprečuje, da ne bi vstavili ustreznih argu-
25 J. Moeschler, Argumentation et conversation. Éléments pour une analyse pragmatique du disco-
urs, Paris 1985, 131−135.
26 N. d., 133.
27 N. d., 132.
kaže na to, kakšen naj bi bil sklep. Zaznamovano je le dejstvo, da je sklep
treba upoštevati pri interpretaciji. Očitno je povezovalec ampak tisti, ki
vsili dopustno strukturo in tako priskrbi informacije, ki se tičejo orienta-
cije argumentacijskih namer. Videli pa bomo, da ampak le izkorišča argu-
mentacijski potencial, ki obstaja neodvisno od njega. Od moralne sodbe iz-
javljalca pa je odvisna interpretacija – lahko bi isti topos tudi izpodbijal in
ga ne bi priznaval za veljavnega, a o tem bo govora kasneje.
Vsak povezovalec ni nujno zaznamovalec argumentacije, kar se vidi npr.
v zvezi z in kot povezovalcem, ki služi predvsem za zaznamovalca zgradbe
diskurza. Argumentacijske odnose, ki temeljijo na toposih, običajno opiše-
mo kot odnose dveh vrst: vzročno-posledične in dopustno-protivne. V na-
daljevanju si jih bomo ogledali v povezavi s slovenskimi povezovalci. Še prej
pa se bomo ustavili pri definiciji diskurzivnega gibanja, ki je prav tako po-
vezano s toposi in povezovalci.
Diskurzivno gibanje
Idejo diskurzivnega gibanja po Moeschlerju25 lahko definiramo z na-
slednjimi postavkami.
Pragmatični povezovalci predstavljajo sledi argumentacijske koheren-
ce v diskurzu. Diskurz je argumentacijsko koherenten, če je konvencional-
no motiviran. To pomeni, da so argumentacijska navodila, ki jih dajejo po-
vezovalci, zadostna, in da povezovalci na ustrezen način označujejo tip di-
skurzivne organizacije, za katerega so specializirani. Ta tip organizacije se
imenuje diskurzivno gibanje. Hipoteza, ki jo s tem postavlja Moeschler, je,
da povezovalci ne določajo le omejitev možnih navezav ali interpretacij ar-
gumentacijskih odsekov, ampak dovoljujejo konvencionalno uresničevanje
tipičnih diskurzivnih gibanj. Iz tega sledi, da je diskurzivno gibanje treba
ovrednotiti v okviru argumentacijskih in funkcijskih odnosov, ki ga dolo-
čajo.26
Obstaja pa tudi strukturalna motivacija,27 kadar diskurz oziroma go-
vorni poseg ne vsebuje vseh argumentacijskih zaznamovalcev, ki bi omo-
gočali, da mu konvencionalno pripišemo uresničevanje diskurzivnega gi-
banja. Takrat govorimo o analitični ali sekundarni koneksiji oziroma o juk-
stapoziciji. Vendar nam nič ne preprečuje, da ne bi vstavili ustreznih argu-
25 J. Moeschler, Argumentation et conversation. Éléments pour une analyse pragmatique du disco-
urs, Paris 1985, 131−135.
26 N. d., 133.
27 N. d., 132.
