Page 175 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 175
Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja
ljajo za topos, kot ga pojmuje Ducrotova teorija argumentacije v jeziku, in
jih pokažimo na izbranih primerih:
– topos je skupen določeni družbi (ki je lahko sestavljena tudi le iz go-
vorca in naslovnika). Ta si mora biti gotova o njegovem upoštevanju že pred
začetkom diskurza.9
– topos je splošen, kar pomeni, da velja za številne splošne in posebne
situacije;
– topos je stopnjevit, kar pomeni, da vzpostavi odnos med dvema argu-
mentacijskima lestvicama.
Kaj pomeni, da je topos splošen, bomo skušali prikazati s primerom
(97):
(97)
Ta avto je poceni. Torej ga je treba kupiti.
Argumentacija v zgornjem primeru je legitimna, če združi lastnost po-
ceni in kupiti, vsaj v naši potrošniški družbi. To ne pomeni, da je argumen-
tacija podvržena normam zdrave pameti. Takšno argumentacijo je mogoče
tudi zavrniti in postaviti nove odnose, ki niso podrejeni doksi.
Bistvo stopnjevitega značaj toposa se pokaže, ko se vzpostavi odnos
med stopnjevitima predikatoma, dvema argumentacijskima lestvicama
(primer (98)), ki sta tudi stopnjeviti.10 Topos dobi obliko bolj / manj O =P,
bolj / manj O‘ = P‘.
(98) T – j+n
– i+n
–j
–I – j-n
– i-n O‘ je P‘
O je P
I in j zaznamujeta stopnjo P-josti od O in P‘-josti od O‘. Argumentaci-
ja je možna zaradi dejstva, da topos v globinski strukturi vzpostavi poveza-
vo med dvema argumentacijskima lestvicama. To lahko prikažemo z argu-
mentacijskima lestvicama kot v primeru (99):
9 Topos je podlaga diskurza in ima kot tak veliko skupnega s presupozicijo.
10 O. Ducrot, Le dire et le dit, Paris 1984; J. Moeschler, Argumentation et conversation. Éléments
pour une analyse pragmatique du discours, Paris 1985, 68.
ljajo za topos, kot ga pojmuje Ducrotova teorija argumentacije v jeziku, in
jih pokažimo na izbranih primerih:
– topos je skupen določeni družbi (ki je lahko sestavljena tudi le iz go-
vorca in naslovnika). Ta si mora biti gotova o njegovem upoštevanju že pred
začetkom diskurza.9
– topos je splošen, kar pomeni, da velja za številne splošne in posebne
situacije;
– topos je stopnjevit, kar pomeni, da vzpostavi odnos med dvema argu-
mentacijskima lestvicama.
Kaj pomeni, da je topos splošen, bomo skušali prikazati s primerom
(97):
(97)
Ta avto je poceni. Torej ga je treba kupiti.
Argumentacija v zgornjem primeru je legitimna, če združi lastnost po-
ceni in kupiti, vsaj v naši potrošniški družbi. To ne pomeni, da je argumen-
tacija podvržena normam zdrave pameti. Takšno argumentacijo je mogoče
tudi zavrniti in postaviti nove odnose, ki niso podrejeni doksi.
Bistvo stopnjevitega značaj toposa se pokaže, ko se vzpostavi odnos
med stopnjevitima predikatoma, dvema argumentacijskima lestvicama
(primer (98)), ki sta tudi stopnjeviti.10 Topos dobi obliko bolj / manj O =P,
bolj / manj O‘ = P‘.
(98) T – j+n
– i+n
–j
–I – j-n
– i-n O‘ je P‘
O je P
I in j zaznamujeta stopnjo P-josti od O in P‘-josti od O‘. Argumentaci-
ja je možna zaradi dejstva, da topos v globinski strukturi vzpostavi poveza-
vo med dvema argumentacijskima lestvicama. To lahko prikažemo z argu-
mentacijskima lestvicama kot v primeru (99):
9 Topos je podlaga diskurza in ima kot tak veliko skupnega s presupozicijo.
10 O. Ducrot, Le dire et le dit, Paris 1984; J. Moeschler, Argumentation et conversation. Éléments
pour une analyse pragmatique du discours, Paris 1985, 68.
