Page 177 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 177
Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja
temeljijo na skupnih predpostavkah in pojmovanju sveta.13 Govorec s po-
močjo toposov vzpostavi povezavo med dejanskim stanjem in svetom, ki
ga obkroža. Dejansko stanje je osnovano na dejstvih, vrednotah, normah,
splošnih ali posebnih predpostavkah.
Temeljni koncept predstavljene teorije je ta, da med izreki obstaja argu-
mentacijski odnos. Ta odnos je binaren: en izrek je argument za nek drugi
izrek, ki je njegov sklep. Sklep je lahko dejansko izražen, lahko pa je poten-
cialen, možen, predstavljen zgolj kot argumentacijska namera izreka.
Po J. C. Anscombru14 je jezikovno dejstvo, da toposi obstajajo; to je
osnovna hipoteza teorije argumentacije v jeziku. Sociološko dejstvo je, da
v določenem obdobju na določenem mestu obstaja določen topos. Topo-
sov ne srečamo le na ravni navezav, ampak tudi na leksikalni ravni, kjer so
temelj pomenu besed. Hkrati pa tvorijo možnost za izražanje stereotipov,
družbenih predpostavk in predsodkov, ki jih govorci hote ali nehote izra-
zijo z rabo povezovalcev.
Od rabe toposa v zvezi s povezovalci je odvisno, ali se bo nek odnos v je-
ziku pokazal kot vzročno-posledični ali protivni. Če povežemo primer to-
posa, ki je pogosto omenjen pri Ducrotu in sodelavcih, ki delujejo v okviru
njegove teorije,15 namreč deževati in iti ven, je zanj tipično, da ga obravna-
vamo kot protivni odnos, če ga povežemo z našim civilizacijskim okvirom.
Tako tvorimo izreke kot (102) a) in b):
(102)
a) Dežuje, zato ne gremo na izlet.
b) Dežuje, ampak bomo vseeno šli ven.
Če pa se postavimo v svet polžev,16 velja tam obratno, vzročno-posle-
dično razmerje, saj vemo, da mokrota polžem omogoča hitrejše gibanje.
Zato so v svetu polžev možni le primeri navezav kot (103) a) in b) spodaj:
(103)
a) Dežuje, pojdimo naprej, odprimo hišice …
b) Pripeka, pa bom vseeno zlezel do naslednjega lista …
13 A. Ellerup Nielsen, The Argumentative Impact of Causal Relations – An Exemplary Analysis
of the Free Predicate in the Promotional Discourse, Argumentation 10 (1996), 330.
14 J.-C. Anscombre et al., Théorie des topoï, Pariz 1995, 39.
15 Prim.: E. Roulet et al., L'Articulation du discours en français contemporain,Bern 1985; J. Mo-
eschler, Argumentation et conversation. Éléments pour une analyse pragmatique du discours, Pa-
ris 1985.
16 Kot za primer navaja M. A. Morel, La concession, Paris 1996, 7.
temeljijo na skupnih predpostavkah in pojmovanju sveta.13 Govorec s po-
močjo toposov vzpostavi povezavo med dejanskim stanjem in svetom, ki
ga obkroža. Dejansko stanje je osnovano na dejstvih, vrednotah, normah,
splošnih ali posebnih predpostavkah.
Temeljni koncept predstavljene teorije je ta, da med izreki obstaja argu-
mentacijski odnos. Ta odnos je binaren: en izrek je argument za nek drugi
izrek, ki je njegov sklep. Sklep je lahko dejansko izražen, lahko pa je poten-
cialen, možen, predstavljen zgolj kot argumentacijska namera izreka.
Po J. C. Anscombru14 je jezikovno dejstvo, da toposi obstajajo; to je
osnovna hipoteza teorije argumentacije v jeziku. Sociološko dejstvo je, da
v določenem obdobju na določenem mestu obstaja določen topos. Topo-
sov ne srečamo le na ravni navezav, ampak tudi na leksikalni ravni, kjer so
temelj pomenu besed. Hkrati pa tvorijo možnost za izražanje stereotipov,
družbenih predpostavk in predsodkov, ki jih govorci hote ali nehote izra-
zijo z rabo povezovalcev.
Od rabe toposa v zvezi s povezovalci je odvisno, ali se bo nek odnos v je-
ziku pokazal kot vzročno-posledični ali protivni. Če povežemo primer to-
posa, ki je pogosto omenjen pri Ducrotu in sodelavcih, ki delujejo v okviru
njegove teorije,15 namreč deževati in iti ven, je zanj tipično, da ga obravna-
vamo kot protivni odnos, če ga povežemo z našim civilizacijskim okvirom.
Tako tvorimo izreke kot (102) a) in b):
(102)
a) Dežuje, zato ne gremo na izlet.
b) Dežuje, ampak bomo vseeno šli ven.
Če pa se postavimo v svet polžev,16 velja tam obratno, vzročno-posle-
dično razmerje, saj vemo, da mokrota polžem omogoča hitrejše gibanje.
Zato so v svetu polžev možni le primeri navezav kot (103) a) in b) spodaj:
(103)
a) Dežuje, pojdimo naprej, odprimo hišice …
b) Pripeka, pa bom vseeno zlezel do naslednjega lista …
13 A. Ellerup Nielsen, The Argumentative Impact of Causal Relations – An Exemplary Analysis
of the Free Predicate in the Promotional Discourse, Argumentation 10 (1996), 330.
14 J.-C. Anscombre et al., Théorie des topoï, Pariz 1995, 39.
15 Prim.: E. Roulet et al., L'Articulation du discours en français contemporain,Bern 1985; J. Mo-
eschler, Argumentation et conversation. Éléments pour une analyse pragmatique du discours, Pa-
ris 1985.
16 Kot za primer navaja M. A. Morel, La concession, Paris 1996, 7.
