Page 179 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 179
Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja
Oba zgornja primera temeljita na toposuBolj ko je lepo, bolj je treba iti ven.
Kadar gre za trimestni predikat, kot na primer ampak, je vloga toposa
pomembnejša. Protiargumentacijski povezovalci imajo v globinski struk-
turi argumentacijsko navodilo nasprotne orientacije vsebin, ki jih povezu-
jejo, hkrati pa odločajo o argumentacijski nadrejenosti druge sestavine.18
V primeru (108) sta za uresničitev argumentacijskega dejanja nasprotnega
sklepa uporabljena dva toposa (primer (109)).
(108)
Zunaj je lepo, ampak jaz sem utrujen.
(109) utrujenost - iti ven (ne-r)
lepo vreme + iti ven (r)
T2 T2‘
Bolj ko je lepo, bolj je treba iti ven. Bolj ko si utrujen, manj je treba iti ven.
Povezovalec ampak (mais) ima v globinski strukturi dva toposa, ki ni-
sta nasprotna drug drugemu, temveč je glede na argumentacijska navodila,
ki jih v sebi nosi protiargumentacijski povezovalec ampak (mais) med T2
in T2’ treba izbrati T2‘. Če bi govorec spremenil vrstni red sestavin (Utru-
jen sem, ampak je lepo), bi nas ampak primoral, da izberemo topos T2. Iz
tega torej sledi,19 da z rabo protiargumentacijskega povezovalca ampak go-
vorec uresniči dve argumentacijski dejanji in opravi izbiro med obema.
Toposi so pomembni tudi v diskurzivnih gibanjih. Sekundarna diskur-
zivna gibanja, ki niso izražena s povezovalci, so možna zaradi toposa v glo-
binski strukturi,20 kot se da prikazati s primerom (110):
(110)
Pravzaprav tukaj v Sloveniji delamo šele deset let in moram reči, da verjetno
tudi na račun slovenske zagretosti za smučanje vsako leto lahko širimo svo-
jo distribucijo.21
V zgornjem primeru je dopustno gibanje izraženo s členkoma šele in
tudi in ne vsebuje nobenega argumentacijskega povezovalca. Zaradi topo-
18 Kot je bilo že povedano pri opisu mais, ta povezovalec vedno uvaja močnejši argument.
19 J. Moeschler, n. d., 71.
20 A. Ellerup Nielsen, n. d., 332.
21 M. Schlamberger Brezar, Zgradba pogajalske komunikacije, magistrska naloga, Ljubljana
1996 (primer: Določanje cen o smučarski opremi).
Oba zgornja primera temeljita na toposuBolj ko je lepo, bolj je treba iti ven.
Kadar gre za trimestni predikat, kot na primer ampak, je vloga toposa
pomembnejša. Protiargumentacijski povezovalci imajo v globinski struk-
turi argumentacijsko navodilo nasprotne orientacije vsebin, ki jih povezu-
jejo, hkrati pa odločajo o argumentacijski nadrejenosti druge sestavine.18
V primeru (108) sta za uresničitev argumentacijskega dejanja nasprotnega
sklepa uporabljena dva toposa (primer (109)).
(108)
Zunaj je lepo, ampak jaz sem utrujen.
(109) utrujenost - iti ven (ne-r)
lepo vreme + iti ven (r)
T2 T2‘
Bolj ko je lepo, bolj je treba iti ven. Bolj ko si utrujen, manj je treba iti ven.
Povezovalec ampak (mais) ima v globinski strukturi dva toposa, ki ni-
sta nasprotna drug drugemu, temveč je glede na argumentacijska navodila,
ki jih v sebi nosi protiargumentacijski povezovalec ampak (mais) med T2
in T2’ treba izbrati T2‘. Če bi govorec spremenil vrstni red sestavin (Utru-
jen sem, ampak je lepo), bi nas ampak primoral, da izberemo topos T2. Iz
tega torej sledi,19 da z rabo protiargumentacijskega povezovalca ampak go-
vorec uresniči dve argumentacijski dejanji in opravi izbiro med obema.
Toposi so pomembni tudi v diskurzivnih gibanjih. Sekundarna diskur-
zivna gibanja, ki niso izražena s povezovalci, so možna zaradi toposa v glo-
binski strukturi,20 kot se da prikazati s primerom (110):
(110)
Pravzaprav tukaj v Sloveniji delamo šele deset let in moram reči, da verjetno
tudi na račun slovenske zagretosti za smučanje vsako leto lahko širimo svo-
jo distribucijo.21
V zgornjem primeru je dopustno gibanje izraženo s členkoma šele in
tudi in ne vsebuje nobenega argumentacijskega povezovalca. Zaradi topo-
18 Kot je bilo že povedano pri opisu mais, ta povezovalec vedno uvaja močnejši argument.
19 J. Moeschler, n. d., 71.
20 A. Ellerup Nielsen, n. d., 332.
21 M. Schlamberger Brezar, Zgradba pogajalske komunikacije, magistrska naloga, Ljubljana
1996 (primer: Določanje cen o smučarski opremi).
