Page 160 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 160
Argumentacija v jeziku
se jim bo govorec odrekel, da s tem ugodi zahtevi po soglasju. Povezovalec
ampak deluje med dejanskimi stanji. V primeru (67) pa govorec z rabo po-
vezovalca ampak zavrača okvir argumentacije sogovorca-naslovnika A in
uvaja novega. Povezovalec ampak deluje na ravni izrekanja, in sicer v meta-
diskurzivni rabi.
Najsplošnejšo definicijo povezovalcev podaja J. Moeschler:
»Pragmatični povezovalci so jezikovni zaznamovalci, ki pripadajo raz-
ličnim slovničnim skupinam (priredni in podredni vezniki, prislovi, pri-
slovne besedne zveze), in ki:
a) vežejo maksimalne jezikovne enote ali katere koli diskurzivne enote,
b) dajejo navodila o načinu povezave med temi enotami,
c) nas prisilijo, da iz diskurzivnih povezav izpeljemo sklepe, ki jih v od-
sotnosti povezovalcev ne bi mogli.«23
Za našo analizo diskurza bosta pomembna dva sklepa, ki ju lahko obli-
kujemo na podlagi zgornjih definicij:
1. povezovalci so del nadpovedne skladnje;
2. za povezovalce je značilna večpomenskost: ista beseda lahko nastopa
v vlogi povezovalca ali operatorja (primera (62) in (63) zgoraj), zato je pri
analizi treba ločevati med semantično in pragmatično ravnino.
Predvsem povezovalci, torej vezniki v diskurzivni vlogi, lahko v skla-
du s teorijo argumentacije v jeziku delujejo kot zaznamovalci argumenta-
cije. Glede na konvencionalnost argumentacije v jeziku so prav zaznamo-
valci tista dogovorjena sredstva, ki jih naslovnik interpretira kot govorčevo
namero po argumentaciji.
In med veznikom in konektorjem
Veznik in je glede na rezultate v korpusu Fidaplus najpogosteje rabljeni
slovenski veznik s 100.00024 pojavitvami v vseh besedilih in 56747 v kor-
pusu govorjenih besedil, ki vključuje dramska besedila in transkripcije raz-
prav iz Državnega zbora. To sploh ni presenetljivo glede na njegovo vlogo
v vezalnem priredju, ki jo prenese tudi na vsa druga priredja. Taka raba je
možna zaradi upoštevanja konteksta povedi in zaradi splošne vezalne na-
rave in, ki jo izpričuje tudi v splošnih semantičnih raziskavah v drugih je-
23 J. Moeschler, Les connecteurs pragmatiques, v: A. Reboul, J. Moeschler (ur.), Pragmatique du
discours, Pariz 1998, 77.
24 Frekventnost najpogostejših besed je omejena na 100 000 pojavitev, zato bomo to številko še
srečali tudi pri drugih pogostih veznikih - povezovalcih.
se jim bo govorec odrekel, da s tem ugodi zahtevi po soglasju. Povezovalec
ampak deluje med dejanskimi stanji. V primeru (67) pa govorec z rabo po-
vezovalca ampak zavrača okvir argumentacije sogovorca-naslovnika A in
uvaja novega. Povezovalec ampak deluje na ravni izrekanja, in sicer v meta-
diskurzivni rabi.
Najsplošnejšo definicijo povezovalcev podaja J. Moeschler:
»Pragmatični povezovalci so jezikovni zaznamovalci, ki pripadajo raz-
ličnim slovničnim skupinam (priredni in podredni vezniki, prislovi, pri-
slovne besedne zveze), in ki:
a) vežejo maksimalne jezikovne enote ali katere koli diskurzivne enote,
b) dajejo navodila o načinu povezave med temi enotami,
c) nas prisilijo, da iz diskurzivnih povezav izpeljemo sklepe, ki jih v od-
sotnosti povezovalcev ne bi mogli.«23
Za našo analizo diskurza bosta pomembna dva sklepa, ki ju lahko obli-
kujemo na podlagi zgornjih definicij:
1. povezovalci so del nadpovedne skladnje;
2. za povezovalce je značilna večpomenskost: ista beseda lahko nastopa
v vlogi povezovalca ali operatorja (primera (62) in (63) zgoraj), zato je pri
analizi treba ločevati med semantično in pragmatično ravnino.
Predvsem povezovalci, torej vezniki v diskurzivni vlogi, lahko v skla-
du s teorijo argumentacije v jeziku delujejo kot zaznamovalci argumenta-
cije. Glede na konvencionalnost argumentacije v jeziku so prav zaznamo-
valci tista dogovorjena sredstva, ki jih naslovnik interpretira kot govorčevo
namero po argumentaciji.
In med veznikom in konektorjem
Veznik in je glede na rezultate v korpusu Fidaplus najpogosteje rabljeni
slovenski veznik s 100.00024 pojavitvami v vseh besedilih in 56747 v kor-
pusu govorjenih besedil, ki vključuje dramska besedila in transkripcije raz-
prav iz Državnega zbora. To sploh ni presenetljivo glede na njegovo vlogo
v vezalnem priredju, ki jo prenese tudi na vsa druga priredja. Taka raba je
možna zaradi upoštevanja konteksta povedi in zaradi splošne vezalne na-
rave in, ki jo izpričuje tudi v splošnih semantičnih raziskavah v drugih je-
23 J. Moeschler, Les connecteurs pragmatiques, v: A. Reboul, J. Moeschler (ur.), Pragmatique du
discours, Pariz 1998, 77.
24 Frekventnost najpogostejših besed je omejena na 100 000 pojavitev, zato bomo to številko še
srečali tudi pri drugih pogostih veznikih - povezovalcih.
