Page 159 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 159
In – veznik in konektor
Dik dodaja, da se povezovalci pojavljajo v vzorcih naslednje oblike (pri-
mer (65)):18
(65)
Prejšnji izrek(i). Povezovalec, nov izrek.
Glavna naloga povezovalcev je, da povezujejo nov izrek s prejšnjim(i)
in hkrati določajo semantični in pragmatični odnos med njima(i). Tudi pri
analizi spontanih govorjenih besedil se je pokazalo, da je povezovalec na-
vadno na prvem mestu v novem govornem posegu,19 kar pomeni, da deluje
v okviru izmenjave in uvaja govorni poseg, kakor bo v nadaljevanju prika-
zano s primeri iz korpusa.
Dik postavi povezovalce v pragmatični okvir, saj pravi: »povezovalcev
ne gre enačiti s prirednimi vezniki, ki delujejo medstavčno, celo, če so seman-
tično identični«20 (naš prevod). S tem opozarja na večpomenskost povezo-
valcev. Le-to lahko prikažemo s primeroma (66) in (67): v primeru (66)
veznik ampak nastopa v vlogi semantičnega, v primeru (8) pa v vlogi prag-
matičnega povezovalca:
(66)
A: Račun za prevoz bi bilo treba še preverit, da ne bi znašal za potne stroške,
ampak samo za stroške prevoza, kolikor je ... cena za bencin.21
(67)
A: No, štipendij ni in ljudje nimajo denarja in mi moramo ponudit en štiri-
najstdnevni tečaj, oziroma kar dva, zato ...
B: Ne, ampak to ni argument tukaj, bolj je, da časovno, da nekateri, recimo,
kajstvem, lansko leto je bil en poslovnež, ki ni mogel prvih štirinajst dni ...22
V primeru (66) povezovalec ampak veže dve neodvisni propoziciji v
okviru ene povedi oziroma izreka, v primeru (67) pa uvaja celoten odgo-
vor B. Obakrat uvaja nasprotje glede na prvi del. Glede na semantično na-
ravo povezovalca ampak lahko potegnemo naslednje sklepe: pri (66) lah-
ko zaključimo, da so potni stroški večja postavka kot stroški prevoza, da pa
18 S. C. Dik, The Theory of Functional Grammar, Part II: Complex and derived constructions, ur.
K. Hengeveld, Berlin, New York 1997, 440.
19 M.A. Morel, L. Danon-Boileau, La grammaire de l' intonation: Exemple du français, Paris-
Gap 1998.
20 V izvirniku: »Connectors are not to be equated with coordinators, which function intra-cla-
usally, even if they are semantically identical.« S. C. Dik, n. d.
21 M. Schlamberger Brezar, Zgradba pogajalske komunikacije, magistrska naloga, Ljubljana 1996
(primer: Pogajanje o ceni popravila računalnika).
22 N.d. (primer: Pogajanje o organizaciji jezikovnega tečaja).
Dik dodaja, da se povezovalci pojavljajo v vzorcih naslednje oblike (pri-
mer (65)):18
(65)
Prejšnji izrek(i). Povezovalec, nov izrek.
Glavna naloga povezovalcev je, da povezujejo nov izrek s prejšnjim(i)
in hkrati določajo semantični in pragmatični odnos med njima(i). Tudi pri
analizi spontanih govorjenih besedil se je pokazalo, da je povezovalec na-
vadno na prvem mestu v novem govornem posegu,19 kar pomeni, da deluje
v okviru izmenjave in uvaja govorni poseg, kakor bo v nadaljevanju prika-
zano s primeri iz korpusa.
Dik postavi povezovalce v pragmatični okvir, saj pravi: »povezovalcev
ne gre enačiti s prirednimi vezniki, ki delujejo medstavčno, celo, če so seman-
tično identični«20 (naš prevod). S tem opozarja na večpomenskost povezo-
valcev. Le-to lahko prikažemo s primeroma (66) in (67): v primeru (66)
veznik ampak nastopa v vlogi semantičnega, v primeru (8) pa v vlogi prag-
matičnega povezovalca:
(66)
A: Račun za prevoz bi bilo treba še preverit, da ne bi znašal za potne stroške,
ampak samo za stroške prevoza, kolikor je ... cena za bencin.21
(67)
A: No, štipendij ni in ljudje nimajo denarja in mi moramo ponudit en štiri-
najstdnevni tečaj, oziroma kar dva, zato ...
B: Ne, ampak to ni argument tukaj, bolj je, da časovno, da nekateri, recimo,
kajstvem, lansko leto je bil en poslovnež, ki ni mogel prvih štirinajst dni ...22
V primeru (66) povezovalec ampak veže dve neodvisni propoziciji v
okviru ene povedi oziroma izreka, v primeru (67) pa uvaja celoten odgo-
vor B. Obakrat uvaja nasprotje glede na prvi del. Glede na semantično na-
ravo povezovalca ampak lahko potegnemo naslednje sklepe: pri (66) lah-
ko zaključimo, da so potni stroški večja postavka kot stroški prevoza, da pa
18 S. C. Dik, The Theory of Functional Grammar, Part II: Complex and derived constructions, ur.
K. Hengeveld, Berlin, New York 1997, 440.
19 M.A. Morel, L. Danon-Boileau, La grammaire de l' intonation: Exemple du français, Paris-
Gap 1998.
20 V izvirniku: »Connectors are not to be equated with coordinators, which function intra-cla-
usally, even if they are semantically identical.« S. C. Dik, n. d.
21 M. Schlamberger Brezar, Zgradba pogajalske komunikacije, magistrska naloga, Ljubljana 1996
(primer: Pogajanje o ceni popravila računalnika).
22 N.d. (primer: Pogajanje o organizaciji jezikovnega tečaja).
