Page 162 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 162
Argumentacija v jeziku
5. ekspr., navadno okrepljen za stopnjevanje – Ta bolezen se pojavlja na
rastlinah in celo na živalih.
6. navadno v zvezi ta in ta – Pride ta in ta dan.
7. ekspr., z vejico ali pomišljajem, za izražanje nepričakovanega nasprot-
ja – Mlad, in tako pokvarjen.
8. z vejico, v zvezi in sicer, in to za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej po-
vedanega – Njegov poklic zahteva znanje, in sicer resnično znanje.
Vidimo, da so štiri rabe označene kot »ekspresivne« in da se posebej
izpostavlja zvezo ta in ta. V korpusu Fidaplus (www.fidaplus.net) na tem
mestu izstopa vloga in kot veznika precej istorodnih sestavin, ki bi jih lah-
ko označili za dvojnice in jih srečamo v navezavah Kolegice in kolegi, Pri-
mork in Primorcev, jasen in glasen, ni bil in ni (gl. spodaj, primer (71)), kri-
terijem in zahtevam, in podobno …
Gre za primere rabe retorične diskurzivne strategije poudarjanja z dvoj-
nicami, ki jo zasledimo tudi v primeru (71), in sicer v okviru prve rabe in.
(71)
Samo mimogrede, ni bil in ni nepomemben podatek, da v sosednji Avstri-
ji so bila pripravljena begunska taborišča za Slovence, ki bi prebežali ob napa-
du jugoslovanske vojske, vendar k sreči so bila ta taborišča prazna, kajti ljudje,
rajši, kot da bi šli v ta taborišča in zapustili Slovenijo, so se javili v enote, da ak-
tivno sodelujejo v obrambi ali pa v projektu osamosvajanja države Slovenije.
(www.fidaplus.net: Seja državnega zbora 1999)
Poznamo še eno značilnost veznika in, ki bi jo našli kvečjemu v stili-
stičnih knjigah in ne v slovničnih opisih, pa vendar je v vsakdanjem pogo-
vornem jeziku pogosta, predvsem v besednih igrah: vezanje raznorodnih
semantičnih sestavin, ki jih združimo z in, sproža komične učinke. Gre
za uveljavljene kolokacije, ki se zaradi sinonimije združujejo v neobičajnih
kontekstih, predvsem govorjenih, kot na primer (72), (73) in (74) spodaj, ki
so postale že ljudski izreki. Takih primerov v korpusu nismo našli.
(72)
Prišel je z veseljem in s kovčkom.
(73)
Pridem v šolo in sedem in osem.
(74)
Bil je b(B)led in Bohinj.
5. ekspr., navadno okrepljen za stopnjevanje – Ta bolezen se pojavlja na
rastlinah in celo na živalih.
6. navadno v zvezi ta in ta – Pride ta in ta dan.
7. ekspr., z vejico ali pomišljajem, za izražanje nepričakovanega nasprot-
ja – Mlad, in tako pokvarjen.
8. z vejico, v zvezi in sicer, in to za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej po-
vedanega – Njegov poklic zahteva znanje, in sicer resnično znanje.
Vidimo, da so štiri rabe označene kot »ekspresivne« in da se posebej
izpostavlja zvezo ta in ta. V korpusu Fidaplus (www.fidaplus.net) na tem
mestu izstopa vloga in kot veznika precej istorodnih sestavin, ki bi jih lah-
ko označili za dvojnice in jih srečamo v navezavah Kolegice in kolegi, Pri-
mork in Primorcev, jasen in glasen, ni bil in ni (gl. spodaj, primer (71)), kri-
terijem in zahtevam, in podobno …
Gre za primere rabe retorične diskurzivne strategije poudarjanja z dvoj-
nicami, ki jo zasledimo tudi v primeru (71), in sicer v okviru prve rabe in.
(71)
Samo mimogrede, ni bil in ni nepomemben podatek, da v sosednji Avstri-
ji so bila pripravljena begunska taborišča za Slovence, ki bi prebežali ob napa-
du jugoslovanske vojske, vendar k sreči so bila ta taborišča prazna, kajti ljudje,
rajši, kot da bi šli v ta taborišča in zapustili Slovenijo, so se javili v enote, da ak-
tivno sodelujejo v obrambi ali pa v projektu osamosvajanja države Slovenije.
(www.fidaplus.net: Seja državnega zbora 1999)
Poznamo še eno značilnost veznika in, ki bi jo našli kvečjemu v stili-
stičnih knjigah in ne v slovničnih opisih, pa vendar je v vsakdanjem pogo-
vornem jeziku pogosta, predvsem v besednih igrah: vezanje raznorodnih
semantičnih sestavin, ki jih združimo z in, sproža komične učinke. Gre
za uveljavljene kolokacije, ki se zaradi sinonimije združujejo v neobičajnih
kontekstih, predvsem govorjenih, kot na primer (72), (73) in (74) spodaj, ki
so postale že ljudski izreki. Takih primerov v korpusu nismo našli.
(72)
Prišel je z veseljem in s kovčkom.
(73)
Pridem v šolo in sedem in osem.
(74)
Bil je b(B)led in Bohinj.
