Page 155 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 155
– veznik
in konektor
Razmejitev pojmov konektor in veznik
Vzvezi z in, pa tudi drugimi vezniki in povezovalci na eni strani upo-
rabljamo poimenovanje povezovalec ali konektor, na drugi strani pa
veznik in vezniška beseda. Nekateri vezniki so lahko tudi povezovalci, dru-
gi ne morejo biti nikoli, na primer če in da. Zakaj prihaja do tega, kako lah-
ko to trdimo?
Veznik in vezniška beseda sta pojma, vezana na besedno vrsto oziroma
skladenjsko funkcijo, medtem ko so povezovalci ali konektorji semantični
in pragmatični zaznamovalci, ki delujejo v diskurzu. Po skladenjski opre-
delitvi1 povezovalci delujejo tako na ravni izreka (oziroma propozicije) kot
izrekanja, vezniki in vezniške besede pa se pojavljajo v izreku samem. Po-
vezovalce se od veznikov da ločiti z različnimi testi, ki ločujejo povezovalce
ali konektorje, ki se pojavljajo na izrekanjski ravni, od semantičnih povezo-
valcev oziroma operatorjev, ki delujejo na nižji ravni.2 V primeru in je prav
to delovanje odločilno za odločanje, ali je in uporabljen kot veznik ali kot
povezovalec oziroma konektor. Samo v vlogi konektorja ima lahko poten-
cialno argumentacijsko vlogo, kot jo predvidevata Ducrot in Anscombre.3
1 M. Schlamberger Brezar, Les connecteurs en combinaison avec les marquers modaux: l'exemple
du français et du slovène, Linguistica XL (2000), 2.
2 N. d.
3 J.-C. Anscombre, O. Ducrot, L'Argumentation dans la langue, Bruselj 1983.
in konektor
Razmejitev pojmov konektor in veznik
Vzvezi z in, pa tudi drugimi vezniki in povezovalci na eni strani upo-
rabljamo poimenovanje povezovalec ali konektor, na drugi strani pa
veznik in vezniška beseda. Nekateri vezniki so lahko tudi povezovalci, dru-
gi ne morejo biti nikoli, na primer če in da. Zakaj prihaja do tega, kako lah-
ko to trdimo?
Veznik in vezniška beseda sta pojma, vezana na besedno vrsto oziroma
skladenjsko funkcijo, medtem ko so povezovalci ali konektorji semantični
in pragmatični zaznamovalci, ki delujejo v diskurzu. Po skladenjski opre-
delitvi1 povezovalci delujejo tako na ravni izreka (oziroma propozicije) kot
izrekanja, vezniki in vezniške besede pa se pojavljajo v izreku samem. Po-
vezovalce se od veznikov da ločiti z različnimi testi, ki ločujejo povezovalce
ali konektorje, ki se pojavljajo na izrekanjski ravni, od semantičnih povezo-
valcev oziroma operatorjev, ki delujejo na nižji ravni.2 V primeru in je prav
to delovanje odločilno za odločanje, ali je in uporabljen kot veznik ali kot
povezovalec oziroma konektor. Samo v vlogi konektorja ima lahko poten-
cialno argumentacijsko vlogo, kot jo predvidevata Ducrot in Anscombre.3
1 M. Schlamberger Brezar, Les connecteurs en combinaison avec les marquers modaux: l'exemple
du français et du slovène, Linguistica XL (2000), 2.
2 N. d.
3 J.-C. Anscombre, O. Ducrot, L'Argumentation dans la langue, Bruselj 1983.
