Page 164 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 164
Argumentacija v jeziku
(75)
Moje pripombe ne gredo v konkretne številke, pa tudi v posamezne podrob-
nosti odsekov, vendar tu, ker govorimo o nacionalnem programu, in ker je v
samem uvodu zapisano, da gre za temeljne strateške interese države, bi začel
pri nekaj vprašanjih, ki verjamem, da so mogoče že presežena, vendar se mi
pa zdi, da bi bilo še vseeno čas, da bi o tem nekaj rekli.(www.fidaplus.net: Seja
državnega zbora 1996)
(76)
Tudi jaz imam magnetogram in v njem piše, o čem sem govoril in zato mis-
lim, da ni potrebno mojih besed kakorkoli sprevračati.
Se bom pa z vsem srcem zavzemal za to, da bo odbor pripravil rešitev, ki bo v
globalu rešila vse te probleme in ta problem, ki ga je gospod Pukšič povedal,
je samo en delček, in nima smisla, da se vlada z delčkom ukvarja, ampak naj
se s celoto. Zato bom glasoval tokrat proti, čeprav sem za to, da se v to vlaga.
(www.fidaplus.net: Seja državnega zbora 1999)
V primeru (75) je vzročni odnos še podkrepljen s ker, ki sledi in. V pri-
meru 76) pa je posledični drugi in, ki ga dopolnjuje zato. O tretjem in iz
tega primera (in ta problem) bi lahko sklepali, da je dopustno-protivni,
medtem ko je četrti (in nima smisla) spet posledični.
(77)
Kot Mariborčan, in ne edini, opažam, da te investicije stojijo tik pred dokon-
čanjem, kar je normalna reakcija tega podjetja, ker če bi dokončali investicije,
bi se po vsej verjetnosti ta del prelival z drugim delom, ker ne bi bili olastnin-
jeni, denar drugam, in s tem nastaja velika gospodarska škoda v Mariboru.
(www.fidaplus.net: Seja državnega zbora 1999)
(78)
Toda avtocestnega sistema niso začeli graditi spomladi 1995, ampak v bistvu
na jesen 1993 oziroma spomladi 1994. In že takrat je ta smer začela zaostajati.
(www.fidaplus.net: Seja državnega zbora 1996)
V primeru (77) je drugi in nadomestljiv s pa ali ampak in označuje pro-
tivno razmerje, podobno je s primerom (78). Naslovnik ta in prepozna in
interpretira kot protivnega na podlagi nasprotujočih si vsebin.
Če povzamemo ključne značilnosti veznika in, lahko sklenemo, da je
po svoji naravi to veznik za izražanje dodajanja, naštevanja, vendar lahko
prevzame še druge vloge kot vzročno-posledični oziroma protivni povezo-
valec. V tem primeru lahko govorimo o argumentaciji podobno kot pri da-
nih vrstah povezovalcev.
(75)
Moje pripombe ne gredo v konkretne številke, pa tudi v posamezne podrob-
nosti odsekov, vendar tu, ker govorimo o nacionalnem programu, in ker je v
samem uvodu zapisano, da gre za temeljne strateške interese države, bi začel
pri nekaj vprašanjih, ki verjamem, da so mogoče že presežena, vendar se mi
pa zdi, da bi bilo še vseeno čas, da bi o tem nekaj rekli.(www.fidaplus.net: Seja
državnega zbora 1996)
(76)
Tudi jaz imam magnetogram in v njem piše, o čem sem govoril in zato mis-
lim, da ni potrebno mojih besed kakorkoli sprevračati.
Se bom pa z vsem srcem zavzemal za to, da bo odbor pripravil rešitev, ki bo v
globalu rešila vse te probleme in ta problem, ki ga je gospod Pukšič povedal,
je samo en delček, in nima smisla, da se vlada z delčkom ukvarja, ampak naj
se s celoto. Zato bom glasoval tokrat proti, čeprav sem za to, da se v to vlaga.
(www.fidaplus.net: Seja državnega zbora 1999)
V primeru (75) je vzročni odnos še podkrepljen s ker, ki sledi in. V pri-
meru 76) pa je posledični drugi in, ki ga dopolnjuje zato. O tretjem in iz
tega primera (in ta problem) bi lahko sklepali, da je dopustno-protivni,
medtem ko je četrti (in nima smisla) spet posledični.
(77)
Kot Mariborčan, in ne edini, opažam, da te investicije stojijo tik pred dokon-
čanjem, kar je normalna reakcija tega podjetja, ker če bi dokončali investicije,
bi se po vsej verjetnosti ta del prelival z drugim delom, ker ne bi bili olastnin-
jeni, denar drugam, in s tem nastaja velika gospodarska škoda v Mariboru.
(www.fidaplus.net: Seja državnega zbora 1999)
(78)
Toda avtocestnega sistema niso začeli graditi spomladi 1995, ampak v bistvu
na jesen 1993 oziroma spomladi 1994. In že takrat je ta smer začela zaostajati.
(www.fidaplus.net: Seja državnega zbora 1996)
V primeru (77) je drugi in nadomestljiv s pa ali ampak in označuje pro-
tivno razmerje, podobno je s primerom (78). Naslovnik ta in prepozna in
interpretira kot protivnega na podlagi nasprotujočih si vsebin.
Če povzamemo ključne značilnosti veznika in, lahko sklenemo, da je
po svoji naravi to veznik za izražanje dodajanja, naštevanja, vendar lahko
prevzame še druge vloge kot vzročno-posledični oziroma protivni povezo-
valec. V tem primeru lahko govorimo o argumentaciji podobno kot pri da-
nih vrstah povezovalcev.
