Page 156 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 156
 Argumentacija v jeziku

O povezovalcih smo pisali že precej izčrpno4 in v nadaljevanju povze-
mamo že večkrat predstavljene ugotovitve.

Poimenovanje povezovalec (angleško connective, connector; francosko
connecteur)5 se pri nas sloveni tudi kot konektor in povezovalnik.6 Izvira
iz logike, iz propozicijskega računa, kjer je določen z resničnostnimi vred-
nostmi. Logični povezovalci ali konektorji so prilagojeni formalnim jezi-
kom in imajo z naravnimi jeziki le oddaljeno povezavo, zato so pragmatič-
ne analize to delitev skušale presegati.7

V jezikoslovju je v okviru strukturalistične distribucionalistične slov-
nice v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja povezovalce prvi omenjal
Harris, in sicer kot dvomestne operatorje.8 Skladenjsko jih je razložil kot
priredne, podredne in primerjalne veznike. Zanimanje za povezovalce je
naraslo v začetku osemdesetih let v okviru pragmatičnega jezikoslovja, ko
so se v jezikoslovju pojavile potrebe po ustreznih modelih, ki bi služili za
raziskovanje avtentičnih diskurzov, predvsem pa v okviru teorije relevance9
, ki povezovalce razlaga predvsem v odnosu do konteksta. Prvi je o pragma-
tičnih povezovalcih spregovoril T. Van Dijk.10 Semantične povezovalce ali
konektorje je od pragmatičnih ločil na osnovi dveh primerov:

(60)
Včeraj smo šli v kino, potem pa še na pivo.
(61)
Zakaj Petra še ni? Sploh pa, kje si bil vso noč?

4 M. Schlamberger Brezar, Zgradba pogajalske komunikacije, magistrska naloga, Ljubljana
1996;M. Schlamberger Brezar, Vloga povezovalcev v diskurzu, v: I. Štrukelj (ur.), Jezik za danes
in jutri, Zbornik referatov na II. kongresu Društva za uporabno jezikoslovje, Ljubljana 1998; M.
Schlamberger Brezar, Les connecteurs en combinaison avec les marquers modaux: l'exemple du
français et du slovene, Linguistica XL (2000), 2.; M. Schlamberger Brezar, Vloga povezovalcev v
govorjenem diskurzu, Jezik in slovstvo 52 (2007), 3/4, 21–32.
5 V tem delu uporabljamo oba izraza – povezovalec in konektor.
6 V. Gorjanc, Konektorji v slovničnem opisu znanstvenega besedila, Slavistična revija 46 (1998),
4, 367–388; M. Schlamberger Brezar, Vloga povezovalcev v diskurzu, v: I. Štrukelj (ur.), Jezik
za danes in jutri, Zbornik referatov na II. kongresu Društva za uporabno jezikoslovje, Ljublja-
na 1998.
7 T. A. Van Dijk, Studies in the pragmatics of discourse, Paris, New York 1981; E. Roulet et al.,
L'Articulation du discours en français contemporain, Bern 1985; J. Moeschler, Argumentation et
conversation. Éléments pour une analyse pragmatique du discours, Paris 1985.
8 Operator je v logiki definiran kot enomestni ali dvomestni – enomestni (npr. negacija) delujejo
na jedro, ki mu pripadajo, dvomestni (npr. konjunkcija) pa dve jedri povezujejo v enoto. Prim. J.
M. Luscher, Les marques de connexion: des guides pour l'interprétation«, v: J. Moeschler et al.
(ur.), Language et pertinence, Zbirka Processus discursifs, Nancy 1994.
9 D. Sperber, D. Wilson, Relevance – Communication and cognition, Oxford 1986.
10 T. A. Van Dijk, n. d. (članek iz leta 1979).
   151   152   153   154   155   156   157   158   159   160   161