Page 161 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 161
In – veznik in konektor
zikih. Kontekst lahko razložimo tudi z Ducrotovim in Anscombrovim to-
posom, o čemer bo govora kasneje.25
In – zaznamovalec vezalnega razmerja ali
konjunkcije
Po Lyonsu26 (1972: 138-144) je konjunkcija, ki jo uvaja in, del propozi-
cijskega računa, in je torej logični operator, ne veznik, kot ga pozna naravni
jezik. Z imenom konjunkcija opiše celotno operacijo p in q, ne le veznika/
operatorja, saj je konjunkcija p in q resnična le, če sta resnična tako p kot q.
Narava propozicij p in q ni posebej opredeljena, raba veznika/operatorja in
zadošča za vzpostavljanje vezalnega odnosa.
V naravnih jezikih pa se raba in navadno pojavlja v povedih, kjer že ob-
staja neka bolj specifična povezava, npr. časovno sosledje (primer (68)), za-
poredje po pomembnosti (primer (69)) ali vzročno-posledični odnos (pri-
mer (70)):
(68)
Poročila sta se in imela pet otrok.
(69)
Za petdeseti rojstni dan je dobil avto, Enciklopedijo Slovenije in kravato.
(70)
Spotaknil se je in si zlomil nogo.
Zgornje ugotovitve veljajo praktično za vse naravne jezike. V nadaljevan-
ju pa bomo pogledali, kako se veznik in obnaša v slovenskem jeziku. Delo-
vanje veznika in smo preučevali v slovenskem korpusu Fidaplus in ga pri-
merjali z opisi v SSKJ.
Glede na opredelitev SSKJ je delovanje in opredeljeno na treh ravni-
nah: na besednozvezni ravni med členi v stavku, na skladenjski ravnini v
vezalnem in drugih priredjih in na ravnini izrekov.
Med členi v stavku je izpostavljenih 8 vrednosti, in sicer:
I. 1. za vezanje dveh istovrstnih členov – Oče in sin sta zdoma.
2. nav. ekspr., za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto –
Čast in slava mu.
3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, vi-
soke stopnje – Tisoči in tisoči slavijo zmago.
4. za seštevanje, prištevanje – Ena in tri je štiri.
25 Glej poglavje Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja.
26 J. Lyons, Semantics, Cambridge 1977, 138–144.
zikih. Kontekst lahko razložimo tudi z Ducrotovim in Anscombrovim to-
posom, o čemer bo govora kasneje.25
In – zaznamovalec vezalnega razmerja ali
konjunkcije
Po Lyonsu26 (1972: 138-144) je konjunkcija, ki jo uvaja in, del propozi-
cijskega računa, in je torej logični operator, ne veznik, kot ga pozna naravni
jezik. Z imenom konjunkcija opiše celotno operacijo p in q, ne le veznika/
operatorja, saj je konjunkcija p in q resnična le, če sta resnična tako p kot q.
Narava propozicij p in q ni posebej opredeljena, raba veznika/operatorja in
zadošča za vzpostavljanje vezalnega odnosa.
V naravnih jezikih pa se raba in navadno pojavlja v povedih, kjer že ob-
staja neka bolj specifična povezava, npr. časovno sosledje (primer (68)), za-
poredje po pomembnosti (primer (69)) ali vzročno-posledični odnos (pri-
mer (70)):
(68)
Poročila sta se in imela pet otrok.
(69)
Za petdeseti rojstni dan je dobil avto, Enciklopedijo Slovenije in kravato.
(70)
Spotaknil se je in si zlomil nogo.
Zgornje ugotovitve veljajo praktično za vse naravne jezike. V nadaljevan-
ju pa bomo pogledali, kako se veznik in obnaša v slovenskem jeziku. Delo-
vanje veznika in smo preučevali v slovenskem korpusu Fidaplus in ga pri-
merjali z opisi v SSKJ.
Glede na opredelitev SSKJ je delovanje in opredeljeno na treh ravni-
nah: na besednozvezni ravni med členi v stavku, na skladenjski ravnini v
vezalnem in drugih priredjih in na ravnini izrekov.
Med členi v stavku je izpostavljenih 8 vrednosti, in sicer:
I. 1. za vezanje dveh istovrstnih členov – Oče in sin sta zdoma.
2. nav. ekspr., za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto –
Čast in slava mu.
3. nav. ekspr., pri ponavljanju iste besede za izražanje velike količine, vi-
soke stopnje – Tisoči in tisoči slavijo zmago.
4. za seštevanje, prištevanje – Ena in tri je štiri.
25 Glej poglavje Toposi, konektorji in argumentacijska gibanja.
26 J. Lyons, Semantics, Cambridge 1977, 138–144.
