Page 135 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 135
Slovenski členki med argumentacijskimi operatorji in konektorji
ju si bomo ogledali njihovo vlogo ter vlogo členkov, ki delujejo na podo-
ben način.
Členki v vlogi operatorjev
Uporaba členka v diskurzu pomeni dejanje argumentacijske usmeritve.
Govorec usmeri izraz tako, kot mu najbolj ustreza za argumentacijo. S tem
argumentira predvsem implicitno. V izreku Prišel je tudi Jaka zaradi člen-
ka tudi vemo, da Jaka ni bil sam; če pa rečemo Prišel je vsaj Jaka, je s tem
izpolnjen že nek minimalni pogoj, da smo zadovoljni, medtem ko z izre-
kom Prišel je celo Jaka nakažemo, da je bilo dejstvo, da je prišel, res izjemno.
V govorjenem diskurzu posnetih pogajanj in korpusa Fidaplus smo iz-
postavili naslednje členke, ki delujejo kot operatorji: še in že, po Ducroto-
vi teoriji operatorja, ki omejujeta možnosti argumentacijskih sklepov, sta
si na videz diametralno nasprotna. Sledita jima skoraj, ki z njima vstopa v
kombinacije, in kar, pa nasprotujoča si vsaj in tudi, poudarna členka pač in
sploh, na koncu pa še sinonimna členka le in samo, ki delujeta kot operator-
ja izvzemalno, hkrati pa se kot konektorja vključujeta v argumentacijska
gibanja. Vsak členek v začetku razčlenimo z opisi, ki so podani v SSKJ, po-
tem pa se osredinimo na najznačilnejše rabe v korpusu Fidaplus, po mož-
nosti argumentacijske.
Še in že, nasprotje v argumentacijski orientaciji
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) ima še, ki je tam opre-
deljen kot prislov, naslednje vrednosti:
1. izraža nadaljevanje trajanja – On še dela.
2. z zanikanim povedkov izraža, da se pričakovano dejanje ali stanje do
trenutka govorjenja ne uresniči – Tega še nisem vedel.
3. izraža ponovitev dejanja ali stanja – Povabila jih je, naj še pridejo.
4. izraža dopustitev dejanja ali stanja – Še padla bo, če ne bo pazila.
5. izraža dodajanje – Tam so ostali še dva meseca.
6. izraža, da kaj ni omejeno na navedeno – Še odrasli se ga bojijo.
7. izraža presenetljivost česa – Zjutraj je šla še v službo, zvečer je bila že
mrtva.
8. poudarja navedeni čas z izključevanjem poznejšega – Še včeraj je bilo
to mogoče.
9. v nikalnem stavku – izraža nedoseženost količine – Še petnajst let ni
stara.
ju si bomo ogledali njihovo vlogo ter vlogo členkov, ki delujejo na podo-
ben način.
Členki v vlogi operatorjev
Uporaba členka v diskurzu pomeni dejanje argumentacijske usmeritve.
Govorec usmeri izraz tako, kot mu najbolj ustreza za argumentacijo. S tem
argumentira predvsem implicitno. V izreku Prišel je tudi Jaka zaradi člen-
ka tudi vemo, da Jaka ni bil sam; če pa rečemo Prišel je vsaj Jaka, je s tem
izpolnjen že nek minimalni pogoj, da smo zadovoljni, medtem ko z izre-
kom Prišel je celo Jaka nakažemo, da je bilo dejstvo, da je prišel, res izjemno.
V govorjenem diskurzu posnetih pogajanj in korpusa Fidaplus smo iz-
postavili naslednje členke, ki delujejo kot operatorji: še in že, po Ducroto-
vi teoriji operatorja, ki omejujeta možnosti argumentacijskih sklepov, sta
si na videz diametralno nasprotna. Sledita jima skoraj, ki z njima vstopa v
kombinacije, in kar, pa nasprotujoča si vsaj in tudi, poudarna členka pač in
sploh, na koncu pa še sinonimna členka le in samo, ki delujeta kot operator-
ja izvzemalno, hkrati pa se kot konektorja vključujeta v argumentacijska
gibanja. Vsak členek v začetku razčlenimo z opisi, ki so podani v SSKJ, po-
tem pa se osredinimo na najznačilnejše rabe v korpusu Fidaplus, po mož-
nosti argumentacijske.
Še in že, nasprotje v argumentacijski orientaciji
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) ima še, ki je tam opre-
deljen kot prislov, naslednje vrednosti:
1. izraža nadaljevanje trajanja – On še dela.
2. z zanikanim povedkov izraža, da se pričakovano dejanje ali stanje do
trenutka govorjenja ne uresniči – Tega še nisem vedel.
3. izraža ponovitev dejanja ali stanja – Povabila jih je, naj še pridejo.
4. izraža dopustitev dejanja ali stanja – Še padla bo, če ne bo pazila.
5. izraža dodajanje – Tam so ostali še dva meseca.
6. izraža, da kaj ni omejeno na navedeno – Še odrasli se ga bojijo.
7. izraža presenetljivost česa – Zjutraj je šla še v službo, zvečer je bila že
mrtva.
8. poudarja navedeni čas z izključevanjem poznejšega – Še včeraj je bilo
to mogoče.
9. v nikalnem stavku – izraža nedoseženost količine – Še petnajst let ni
stara.
