Page 132 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 132
Argumentacija v jeziku
2. epistemično modalne členke, ki izražajo odnos do propozicionalne
vsebine, torej govorčev odnos do povedanega (še, že, tudi, komaj);
3. skladenjskonaklonske členke, ki delujejo na ravni izreka in spremin-
jajo skladenjski naklon izreka (naj, a, vsaj);
4. členke kot zaznamovalce zgradbe diskurza, ki se najpogosteje po-
javljajo v govorjenem diskurzu in zagotavljajo navezovanje na prej poveda-
no. Pojavljajo se v začetku izrekov, pred temo in remo, a niso del teme in
reme (že, saj, no, …).
Iz te delitve so izvzeti besedotvorni členki.
V Sporazumevalnem pragu 200415 smo se odločili za naslednjo delitev
členkov, ki prejšnje kategorije nekoliko preimenuje, ne da bi jih vsebinsko
predelala, in dodaja besedotvorne členke:
1. modalni členki za izražanje nujnosti, verjetnosti, možnosti;
2. poudarni členki, ki izražajo govorčev odnos do povedanega in naka-
zujejo informacijo, ki ni izrečena;
3. zaznamovalci tipa povedi;
4. odnosni členki, ki služijo kot povezovalci v diskurzu;
5. besedotvorni členki.
Tudi delitev po Sporazumevalnem pragu16 členke opredeli kot posebno
besedno vrsto. Členki »določajo odnos do konteksta ali delno spreminjajo
pomen povedi. So blizu veznikom, s katerimi jih povezuje njihova odnosna
vloga, ali prislovom, s katerimi jih druži vloga modalizatorjev povedi.« 17
Za dokazovanje argumentacijske vrednosti, ki jo dodajajo izreku, so za nas
pomembni členki skupine 2, torej prej epistemično modalni in zdaj poudar-
ni členki, ki izražajo govorčev odnos do povedanega in delujejo kot operator-
ji, in členki skupine 4, torej zaznamovalci zgradbe diskurza18 oziroma odnos-
ni členki, ki služijo kot povezovalci v diskurzu ter imajo vlogo konektorjev.
Ta dva podrazreda lahko opredelimo kot funkcijsko kategorijo z argumenta-
cijsko vrednostjo. Argumentacija izvira predvsem iz odnosne vloge členka, s
katerega rabo govorec opredeli povedano v odnosu do drugih izrečenih ozi-
roma zamolčanih vsebin. Vezniška vloga členkov je v Toporišičevi Slovnici19
obravnavana kot sinonimija členka, za nas pa pomeni zgolj eno od funkcij.
15 I. Ferbežar et al., n. d., 239–240.
16 N. d., 239.
17 N. m.
18 Zaznamovalci zgradbe diskurza je prevedek za discourse markers v an. in francoske marque-
urs discursifs.
19 J. Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor 1976, 2000.
2. epistemično modalne členke, ki izražajo odnos do propozicionalne
vsebine, torej govorčev odnos do povedanega (še, že, tudi, komaj);
3. skladenjskonaklonske členke, ki delujejo na ravni izreka in spremin-
jajo skladenjski naklon izreka (naj, a, vsaj);
4. členke kot zaznamovalce zgradbe diskurza, ki se najpogosteje po-
javljajo v govorjenem diskurzu in zagotavljajo navezovanje na prej poveda-
no. Pojavljajo se v začetku izrekov, pred temo in remo, a niso del teme in
reme (že, saj, no, …).
Iz te delitve so izvzeti besedotvorni členki.
V Sporazumevalnem pragu 200415 smo se odločili za naslednjo delitev
členkov, ki prejšnje kategorije nekoliko preimenuje, ne da bi jih vsebinsko
predelala, in dodaja besedotvorne členke:
1. modalni členki za izražanje nujnosti, verjetnosti, možnosti;
2. poudarni členki, ki izražajo govorčev odnos do povedanega in naka-
zujejo informacijo, ki ni izrečena;
3. zaznamovalci tipa povedi;
4. odnosni členki, ki služijo kot povezovalci v diskurzu;
5. besedotvorni členki.
Tudi delitev po Sporazumevalnem pragu16 členke opredeli kot posebno
besedno vrsto. Členki »določajo odnos do konteksta ali delno spreminjajo
pomen povedi. So blizu veznikom, s katerimi jih povezuje njihova odnosna
vloga, ali prislovom, s katerimi jih druži vloga modalizatorjev povedi.« 17
Za dokazovanje argumentacijske vrednosti, ki jo dodajajo izreku, so za nas
pomembni členki skupine 2, torej prej epistemično modalni in zdaj poudar-
ni členki, ki izražajo govorčev odnos do povedanega in delujejo kot operator-
ji, in členki skupine 4, torej zaznamovalci zgradbe diskurza18 oziroma odnos-
ni členki, ki služijo kot povezovalci v diskurzu ter imajo vlogo konektorjev.
Ta dva podrazreda lahko opredelimo kot funkcijsko kategorijo z argumenta-
cijsko vrednostjo. Argumentacija izvira predvsem iz odnosne vloge členka, s
katerega rabo govorec opredeli povedano v odnosu do drugih izrečenih ozi-
roma zamolčanih vsebin. Vezniška vloga členkov je v Toporišičevi Slovnici19
obravnavana kot sinonimija členka, za nas pa pomeni zgolj eno od funkcij.
15 I. Ferbežar et al., n. d., 239–240.
16 N. d., 239.
17 N. m.
18 Zaznamovalci zgradbe diskurza je prevedek za discourse markers v an. in francoske marque-
urs discursifs.
19 J. Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor 1976, 2000.
