Page 110 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 110
Argumentacija v jeziku
in organom Slovenije zaradi »zaprtosti informacij«? Tomaž Ertl je daljšem in-
tervjuju, ki so ga 1. junija objavili v Delu (op. uredništva: Verjetno je mišljen in-
tervju, objavljen v Delu 8. junija.), povedal, da javnost redno obveščajo o tem,
kako vodijo postopek. Javnosti so pojasnili, kako poteka postopek, kaj so v po-
stopku odkrili in zakaj se je sekretariat za notranje zadeve odločil za pripor.
Očitno ni nikakršnega dvoma. Vse dokler ne bodo dokazali, koliko so vsi ti
sumi utemeljeni – o tem bodo svoje povedali pristojni pravosodni organi – pa
vsekakor nikogar ne bi smeli razglašati za krivca. Zakonitim organom je torej
treba dopustiti, da ugotovijo tista prav dejstva.
Glede pripombe, da so informacije nepopolne, pa lahko rečemo le to, da pač
ne morejo biti celovitejše in natančnejše, dokler ne bo končana preiskava.
Prav tako najbrž niso upravičeni očitki, da je šlo za nezakonito ravnanje. Pro-
testi dela javnosti torej ne stojijo na trdnih nogah. Še zlasti zato, ker se prav ta
zavzema za demokratičnost.
Če se namreč nekdo zavzema za demokratičnost, potem bi moral kot civiliza-
cijski dosežek demokracije priznavati tudi pravno državo, ki pa jo je mogoče
prepoznati po ustavi in zakonih. Poleg tega je treba ob svobodni javni besedi
priznavati tudi pozitivne predpise. Tudi v primeru, če so ti pomanjkljivi, in si-
cer vse dokler teh predpisov ne spremenimo. Za to pa je pristojna zvezna ozi-
roma republiška skupščina.
V nasprotju s tem pa so se najglasnejši zagovorniki demokracije ujeli prav v ti-
sto past, proti kateri se bojujejo na javnem prizorišču, saj svoje mnenje vsil-
jujejo kot vrhunsko merilo. Tako kot nismo pripravljeni sprejeti dogmatika,
ki nima posluha za raznovrstnost in bogastvo mnenj, tudi »demokrat«, ki bi
izven z ustavo in zakoni določenih pravil pometel s površja zemlje vse tiste,
ki ne mislijo tako kot on, ne more širiti prostora demokracije. Demokratična
družba namreč ne pomeni, da v njej ni dogmatikov, tako kot tudi sicer noben
družbenopolitični sistem ni črnobel.
V sporočilu predsedstva CK ZK Slovenije je rečeno, da ta organ »ne želi vpli-
vati na potek postopka«. Kot je rečeno v sporočilu, so za vse odgovorni pri-
stojni organi, ki so začeli in tudi sicer vodijo postopek.
Pravosodni organi bi torej morali samostojno – in seveda pošteno – do konca
opraviti svoje delo. Vsekakor pa trenutnega izbruha »svobodnjaških zahtev«,
s katerimi posamezniki dejansko skušajo izvajati nekakšen pritisk na pravo-
sodje, ni mogoče okarakterizirati zgolj kot pritisk na sodne in preiskovalne or-
gane. Mnogi izmed njih v glavnem zahtevajo spoštovanje ustavnosti in zako-
nitosti, pa tudi korektno in čim popolnejše obveščanje javnosti.
in organom Slovenije zaradi »zaprtosti informacij«? Tomaž Ertl je daljšem in-
tervjuju, ki so ga 1. junija objavili v Delu (op. uredništva: Verjetno je mišljen in-
tervju, objavljen v Delu 8. junija.), povedal, da javnost redno obveščajo o tem,
kako vodijo postopek. Javnosti so pojasnili, kako poteka postopek, kaj so v po-
stopku odkrili in zakaj se je sekretariat za notranje zadeve odločil za pripor.
Očitno ni nikakršnega dvoma. Vse dokler ne bodo dokazali, koliko so vsi ti
sumi utemeljeni – o tem bodo svoje povedali pristojni pravosodni organi – pa
vsekakor nikogar ne bi smeli razglašati za krivca. Zakonitim organom je torej
treba dopustiti, da ugotovijo tista prav dejstva.
Glede pripombe, da so informacije nepopolne, pa lahko rečemo le to, da pač
ne morejo biti celovitejše in natančnejše, dokler ne bo končana preiskava.
Prav tako najbrž niso upravičeni očitki, da je šlo za nezakonito ravnanje. Pro-
testi dela javnosti torej ne stojijo na trdnih nogah. Še zlasti zato, ker se prav ta
zavzema za demokratičnost.
Če se namreč nekdo zavzema za demokratičnost, potem bi moral kot civiliza-
cijski dosežek demokracije priznavati tudi pravno državo, ki pa jo je mogoče
prepoznati po ustavi in zakonih. Poleg tega je treba ob svobodni javni besedi
priznavati tudi pozitivne predpise. Tudi v primeru, če so ti pomanjkljivi, in si-
cer vse dokler teh predpisov ne spremenimo. Za to pa je pristojna zvezna ozi-
roma republiška skupščina.
V nasprotju s tem pa so se najglasnejši zagovorniki demokracije ujeli prav v ti-
sto past, proti kateri se bojujejo na javnem prizorišču, saj svoje mnenje vsil-
jujejo kot vrhunsko merilo. Tako kot nismo pripravljeni sprejeti dogmatika,
ki nima posluha za raznovrstnost in bogastvo mnenj, tudi »demokrat«, ki bi
izven z ustavo in zakoni določenih pravil pometel s površja zemlje vse tiste,
ki ne mislijo tako kot on, ne more širiti prostora demokracije. Demokratična
družba namreč ne pomeni, da v njej ni dogmatikov, tako kot tudi sicer noben
družbenopolitični sistem ni črnobel.
V sporočilu predsedstva CK ZK Slovenije je rečeno, da ta organ »ne želi vpli-
vati na potek postopka«. Kot je rečeno v sporočilu, so za vse odgovorni pri-
stojni organi, ki so začeli in tudi sicer vodijo postopek.
Pravosodni organi bi torej morali samostojno – in seveda pošteno – do konca
opraviti svoje delo. Vsekakor pa trenutnega izbruha »svobodnjaških zahtev«,
s katerimi posamezniki dejansko skušajo izvajati nekakšen pritisk na pravo-
sodje, ni mogoče okarakterizirati zgolj kot pritisk na sodne in preiskovalne or-
gane. Mnogi izmed njih v glavnem zahtevajo spoštovanje ustavnosti in zako-
nitosti, pa tudi korektno in čim popolnejše obveščanje javnosti.
