Page 113 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 113
Pa, modifikator veznikov
stavlja izhodišče za različne, celo nasprotne sklepe, da se lahko isti topos
križa z različnimi izjavljalnimi položaji. Sicer pa lahko razcepimo na go-
vorca in dva izjavljalca:
– I5 predstavi neko dejstvo D1‘ (isto dejstvo kot v primeru ker pa1, to je are-
tacija državljana) in mu pripisuje lastnost L1‘ (veliko vznemirjenje javno-
sti), ki pa je drugačna od tiste, ki jo uporabi I1 (v primeru ker pa1).
– I6 nasprotuje I5 z dejstvom D3‘ (ki je enako kot v primeru ker pa2, nam-
reč da je treba upoštevati demokratične metode) in mu pripisuje lastnost
C3‘ (svoboda informacij), ki se razlikuje od tiste, ki jo I3 uporabi v ker pa2.
S tem se I6 sklicuje na nek topos kot Bolj ko so zaostrene razmere, bolj demo-
kratične metode je treba uporabljati (topos, ki ga je uporabil I4, ko je naspro-
toval/zavrnil I3). Povedano z drugimi besedami, I6 uporablja stopnjevanje
(intenzifikacijo), da bi nasprotoval/zavrnil argumentacijo I3.12
Hipoteza
V luči tega, kar smo povedali, lahko sedaj predlagamo našo drugo po-
skusno hipotezo:
Veznik PA – kadar se uporablja v sestavljenih veznikih KER PA in SI-
CER PA – ima vlogo neke vrste anaforičnega elementa, ki s tem, ko omogo-
ča referenco na neke vrste skupno, splošno ali implicitno vednost iz ozadja, na
nek predhoden diskurzivni segment ali izven-diskurzivno situacijo, razkriva
polifono strukturo danega diskurzivnega segmenta in mu tako zagotavlja po-
trebno interpretativno neodvisnost in avtonomijo.
V bolj splošnem smislu bi za veznik pa kot (diskurzivni-argumentativ-
ni) modifikator drugih veznikov lahko rekli, da ima eno nezaznamovano
(a) in dve zaznamovani (b–c) funkciji:
a) poudarja vlogo (pomen in funkcijo) predhodnega veznika kot v
pravkar pa, bojda pa, kakor pa, vendar pa;
b) zahteva izbiro argumenta, čigar (argumentativna) usmerjenost je na-
sprotna usmerjenosti argumenta, ki stoji pred veznikom, ki ga modificira pa;
c) nasprotuje argumentu, ki stoji pred veznikom, ki ga modificira pa,
tako da omogoča referenco na nek(o) 1) predhoden diskurzivni segment
ali izven-diskurzivno situacijo, 2) skupno, splošno ali implicitno vednost
iz ozadja.
12 Z vidika polifonije je notranja dinamika besedila še nekoliko bolj zapletena: s predstavitvi-
jo dejstva D1’, I5 (vsaj implicitno) nasprotuje I1 s stališča, da I5 pripisuje istemu dejstvu drugo
lastnost. Na drugi strani I6 (vsaj implicitno) nasprotuje I3 s stališča, da I6 pripisuje drugo last-
nost dejstvu D3’.
stavlja izhodišče za različne, celo nasprotne sklepe, da se lahko isti topos
križa z različnimi izjavljalnimi položaji. Sicer pa lahko razcepimo na go-
vorca in dva izjavljalca:
– I5 predstavi neko dejstvo D1‘ (isto dejstvo kot v primeru ker pa1, to je are-
tacija državljana) in mu pripisuje lastnost L1‘ (veliko vznemirjenje javno-
sti), ki pa je drugačna od tiste, ki jo uporabi I1 (v primeru ker pa1).
– I6 nasprotuje I5 z dejstvom D3‘ (ki je enako kot v primeru ker pa2, nam-
reč da je treba upoštevati demokratične metode) in mu pripisuje lastnost
C3‘ (svoboda informacij), ki se razlikuje od tiste, ki jo I3 uporabi v ker pa2.
S tem se I6 sklicuje na nek topos kot Bolj ko so zaostrene razmere, bolj demo-
kratične metode je treba uporabljati (topos, ki ga je uporabil I4, ko je naspro-
toval/zavrnil I3). Povedano z drugimi besedami, I6 uporablja stopnjevanje
(intenzifikacijo), da bi nasprotoval/zavrnil argumentacijo I3.12
Hipoteza
V luči tega, kar smo povedali, lahko sedaj predlagamo našo drugo po-
skusno hipotezo:
Veznik PA – kadar se uporablja v sestavljenih veznikih KER PA in SI-
CER PA – ima vlogo neke vrste anaforičnega elementa, ki s tem, ko omogo-
ča referenco na neke vrste skupno, splošno ali implicitno vednost iz ozadja, na
nek predhoden diskurzivni segment ali izven-diskurzivno situacijo, razkriva
polifono strukturo danega diskurzivnega segmenta in mu tako zagotavlja po-
trebno interpretativno neodvisnost in avtonomijo.
V bolj splošnem smislu bi za veznik pa kot (diskurzivni-argumentativ-
ni) modifikator drugih veznikov lahko rekli, da ima eno nezaznamovano
(a) in dve zaznamovani (b–c) funkciji:
a) poudarja vlogo (pomen in funkcijo) predhodnega veznika kot v
pravkar pa, bojda pa, kakor pa, vendar pa;
b) zahteva izbiro argumenta, čigar (argumentativna) usmerjenost je na-
sprotna usmerjenosti argumenta, ki stoji pred veznikom, ki ga modificira pa;
c) nasprotuje argumentu, ki stoji pred veznikom, ki ga modificira pa,
tako da omogoča referenco na nek(o) 1) predhoden diskurzivni segment
ali izven-diskurzivno situacijo, 2) skupno, splošno ali implicitno vednost
iz ozadja.
12 Z vidika polifonije je notranja dinamika besedila še nekoliko bolj zapletena: s predstavitvi-
jo dejstva D1’, I5 (vsaj implicitno) nasprotuje I1 s stališča, da I5 pripisuje istemu dejstvu drugo
lastnost. Na drugi strani I6 (vsaj implicitno) nasprotuje I3 s stališča, da I6 pripisuje drugo last-
nost dejstvu D3’.
