Page 105 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 105
Pa, modifikator veznikov
Če le blaži in sprevrača potencialno argumentativno usmerjenost celo,
pa morda blaži potencialno logično nasprotje med priredno postavljenima
trditvama: če gre pri bolezni za pljučnico, potem pač ne gre za (hudo) gri-
po in obratno. Če oba propozicionalna elementa umerimo z morda, ju po-
stavimo izven logične nujnosti, kjer sta lahko (le) bodisi resnična ali ne-
resnična.
Kot vemo, Ducrot pozna tudi ‘srednje močno‘ oziroma ‘srednje šibko‘
aplikacijo nekega toposa. Ob koncu tega kratkega orisa TAJ se spomnimo
še analize spodnjih primerov:
(44) Steklenica je že na pol prazna. Treba bo odpreti drugo.
((44) aplicira neki topos kot Bolj ko se pije, več pijače je potrebne)
(45) Steklenica je še na pol polna. Ne bo še treba odpreti druge.
((45) aplicira neki topos kot Manj ko se pije, manj pijače je potrebne)
Po Ducrotu neka izjava aplicira neki topos Tx srednje močno, če isto-
časno dovoljuje srednje močno aplikacijo nekega toposa Ty. To velja za pri-
mera (44) in (45). Toda lepota ‘srednje močnih‘ (ali ‘srednje šibkih‘) apli-
kacij je v njihovi eksplicitni razgrnitvi tega, kar je informativno, in tega, kar
je argumentativno v jeziku: ‘že na pol prazna‘ in ‘še na pol polna‘ opisujeta
informativno isto stanje (nivo tekočine v steklenici ostaja isti, ne glede na
to, kako ga opišemo), toda njuna argumentativna usmerjenost je nasprot-
na, prav tako pa tudi sklepa, k katerima napeljujeta. ‘Že na pol prazna‘ in
‘še na pol polna‘ aludirata na dejavnost praznjenja, ne polnjenja steklenice.
Če zamenjamo mesti obeh argumentativnih veznikov, tako da dobimo ‘še
na pol prazna‘ in ‘že na pol polna‘, novi sintagmi ne bosta le drugače argu-
mentativno usmerjeni, temveč bo ta zamenjava takoj ustvarila nov poten-
cialni kontekst: sedaj nimamo več opraviti s procesom praznjenja, temveč
s procesom polnjenja.
Ker pa in sicer pa – analiza
V luči tega, kar smo pravkar povedali, si oglejmo vlogo veznika pa in se-
stavljenih veznikov ker pa in sicer pa.7 Za začetek primerjajmo izjave s pa
ali brez njega v sledečih primerih:
(46) Ker si razbil šipo, ne boš šel v kino.
(47) Pridi sem, sicer pridem pote.
7 Izbor veznikov ker in sicer nikakor ni arbitraren. Študij korpusa slovenskega jezika Nova bese-
da pokaže, da ker in sicer v sestavljenih veznikih s pa bistveno spremenita svojo funkcijo in argu-
mentativno usmerjenost. To se, denimo, ne zgodi s kakor v kakor pa ali vendar v vendar pa, kjer
pa večinoma poudarja funkcijo in argumentativno usmerjenost kakor in vendar.
Če le blaži in sprevrača potencialno argumentativno usmerjenost celo,
pa morda blaži potencialno logično nasprotje med priredno postavljenima
trditvama: če gre pri bolezni za pljučnico, potem pač ne gre za (hudo) gri-
po in obratno. Če oba propozicionalna elementa umerimo z morda, ju po-
stavimo izven logične nujnosti, kjer sta lahko (le) bodisi resnična ali ne-
resnična.
Kot vemo, Ducrot pozna tudi ‘srednje močno‘ oziroma ‘srednje šibko‘
aplikacijo nekega toposa. Ob koncu tega kratkega orisa TAJ se spomnimo
še analize spodnjih primerov:
(44) Steklenica je že na pol prazna. Treba bo odpreti drugo.
((44) aplicira neki topos kot Bolj ko se pije, več pijače je potrebne)
(45) Steklenica je še na pol polna. Ne bo še treba odpreti druge.
((45) aplicira neki topos kot Manj ko se pije, manj pijače je potrebne)
Po Ducrotu neka izjava aplicira neki topos Tx srednje močno, če isto-
časno dovoljuje srednje močno aplikacijo nekega toposa Ty. To velja za pri-
mera (44) in (45). Toda lepota ‘srednje močnih‘ (ali ‘srednje šibkih‘) apli-
kacij je v njihovi eksplicitni razgrnitvi tega, kar je informativno, in tega, kar
je argumentativno v jeziku: ‘že na pol prazna‘ in ‘še na pol polna‘ opisujeta
informativno isto stanje (nivo tekočine v steklenici ostaja isti, ne glede na
to, kako ga opišemo), toda njuna argumentativna usmerjenost je nasprot-
na, prav tako pa tudi sklepa, k katerima napeljujeta. ‘Že na pol prazna‘ in
‘še na pol polna‘ aludirata na dejavnost praznjenja, ne polnjenja steklenice.
Če zamenjamo mesti obeh argumentativnih veznikov, tako da dobimo ‘še
na pol prazna‘ in ‘že na pol polna‘, novi sintagmi ne bosta le drugače argu-
mentativno usmerjeni, temveč bo ta zamenjava takoj ustvarila nov poten-
cialni kontekst: sedaj nimamo več opraviti s procesom praznjenja, temveč
s procesom polnjenja.
Ker pa in sicer pa – analiza
V luči tega, kar smo pravkar povedali, si oglejmo vlogo veznika pa in se-
stavljenih veznikov ker pa in sicer pa.7 Za začetek primerjajmo izjave s pa
ali brez njega v sledečih primerih:
(46) Ker si razbil šipo, ne boš šel v kino.
(47) Pridi sem, sicer pridem pote.
7 Izbor veznikov ker in sicer nikakor ni arbitraren. Študij korpusa slovenskega jezika Nova bese-
da pokaže, da ker in sicer v sestavljenih veznikih s pa bistveno spremenita svojo funkcijo in argu-
mentativno usmerjenost. To se, denimo, ne zgodi s kakor v kakor pa ali vendar v vendar pa, kjer
pa večinoma poudarja funkcijo in argumentativno usmerjenost kakor in vendar.
