Page 106 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 106
Argumentacija v jeziku
(46’) Ker pa si razbil šipo, ne boš šel v kino.
(47’) Pridi sem, sicer pa pridem pote.
Primer (46) vsebuje neke vrste vzročno-posledični ker, ki argumenta-
tivno povezuje dve govorni dejanji: trditev (asertiv), da je ogovorjena oseba
razbila šipo (argument) in prepoved (direktiv) njegovega/njenega odhoda v
kino (sklep). Ker kot argumentativni veznik povezuje obe govorni dejanji
tako trdno, da se primer (46) kot (potencialni) diskurzivni segment izkaže
za interpretativno avtonomnega (izbor vsake sestavine izmed teh potenci-
alnih diskurzivnih segmentov je pogojen z izborom celote (drugih segmen-
tov)) in neodvisnega (do določene stopnje odraža (potencialno) izjavljalno
situacijo in ne zahteva dodatnih ko(n)tekstualni informacij za njeno inter-
pretacijo).
Toda kaj se zgodi, če vstavimo pa kot v primeru (46‘)? Prva stvar, ki jo
opazimo, je dramatična sprememba pomena (sedaj) sestavljenega ker pa in
izguba interpretativne avtonomije in neodvisnosti izjave. To pomeni: da bi
razumeli in interpretirali (46‘), moramo predpostavljati, da ker pa lahko
aludira na nek možni (predhodni) argument za nasprotni sklep (Lahko boš
šel v kino), ki ga v danem argumentativnem nizu pravzaprav ni. A natanko
ta ‘manjkajoči‘ argument je (implicitno) zavrnjen v (46‘) kot nezadosten in
iz njega je potegnjen dejanski sklep (Ne boš šel v kino). Da bi bila izjava (46‘)
interpretativno avtonomna in neodvisna, moramo rekonstruirati ta (im-
plicitni) del diskurza, na katerega se lahko nanaša pa.8 Na primer:
(46‘‘) Res si bil priden: pomil si posodo in pobrisal prah. Ker pa si razbil
šipo, ne boš šel v kino.
Vrnimo se sedaj k primeru (47). Sicer brez težav parafraziramo kot
disjunktivni ali – ali:
Ali prideš sem, ali pridem pote. Vpeljava pa v takšno parafrazo ne povzro-
ča interpretativnih problemov; pravzaprav ne povzroči nobenih sprememb
v pomenu: Ali prideš sem ali PA pridem pote. Toda razmere se spremenijo,
ko pa vpeljemo v sestavljeni veznik skupaj s sicer, kot v (47‘):
(47‘) Pridi sem, sicer pa pridem pote.
Intuitivno je primer (47’) nesmiseln: v nadrednem stavku govorec/go-
vorka izreče ukaz (drugi osebi) za uresničitev dane propozicionalne vsebi-
8 Rekonstrukcija v tem primeru ne pomeni natančne in dobesedne rekonstrukcije določenega
dela diskurza, temveč pomeni rekonstrukcijo tipa (dela) diskurza, ki lahko vodi k določenemu
sklepu oziroma določenim sklepom.
(46’) Ker pa si razbil šipo, ne boš šel v kino.
(47’) Pridi sem, sicer pa pridem pote.
Primer (46) vsebuje neke vrste vzročno-posledični ker, ki argumenta-
tivno povezuje dve govorni dejanji: trditev (asertiv), da je ogovorjena oseba
razbila šipo (argument) in prepoved (direktiv) njegovega/njenega odhoda v
kino (sklep). Ker kot argumentativni veznik povezuje obe govorni dejanji
tako trdno, da se primer (46) kot (potencialni) diskurzivni segment izkaže
za interpretativno avtonomnega (izbor vsake sestavine izmed teh potenci-
alnih diskurzivnih segmentov je pogojen z izborom celote (drugih segmen-
tov)) in neodvisnega (do določene stopnje odraža (potencialno) izjavljalno
situacijo in ne zahteva dodatnih ko(n)tekstualni informacij za njeno inter-
pretacijo).
Toda kaj se zgodi, če vstavimo pa kot v primeru (46‘)? Prva stvar, ki jo
opazimo, je dramatična sprememba pomena (sedaj) sestavljenega ker pa in
izguba interpretativne avtonomije in neodvisnosti izjave. To pomeni: da bi
razumeli in interpretirali (46‘), moramo predpostavljati, da ker pa lahko
aludira na nek možni (predhodni) argument za nasprotni sklep (Lahko boš
šel v kino), ki ga v danem argumentativnem nizu pravzaprav ni. A natanko
ta ‘manjkajoči‘ argument je (implicitno) zavrnjen v (46‘) kot nezadosten in
iz njega je potegnjen dejanski sklep (Ne boš šel v kino). Da bi bila izjava (46‘)
interpretativno avtonomna in neodvisna, moramo rekonstruirati ta (im-
plicitni) del diskurza, na katerega se lahko nanaša pa.8 Na primer:
(46‘‘) Res si bil priden: pomil si posodo in pobrisal prah. Ker pa si razbil
šipo, ne boš šel v kino.
Vrnimo se sedaj k primeru (47). Sicer brez težav parafraziramo kot
disjunktivni ali – ali:
Ali prideš sem, ali pridem pote. Vpeljava pa v takšno parafrazo ne povzro-
ča interpretativnih problemov; pravzaprav ne povzroči nobenih sprememb
v pomenu: Ali prideš sem ali PA pridem pote. Toda razmere se spremenijo,
ko pa vpeljemo v sestavljeni veznik skupaj s sicer, kot v (47‘):
(47‘) Pridi sem, sicer pa pridem pote.
Intuitivno je primer (47’) nesmiseln: v nadrednem stavku govorec/go-
vorka izreče ukaz (drugi osebi) za uresničitev dane propozicionalne vsebi-
8 Rekonstrukcija v tem primeru ne pomeni natančne in dobesedne rekonstrukcije določenega
dela diskurza, temveč pomeni rekonstrukcijo tipa (dela) diskurza, ki lahko vodi k določenemu
sklepu oziroma določenim sklepom.
