Page 108 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 108
Argumentacija v jeziku
sicer pa, diskurzivno in interpretativno povsem avtonomni in neodvisni po
lastni zmožnosti.
V nasprotju s ker pa, sicer pa danega diskurzivnega elementa ne obliku-
je v neodvisnega zgolj z referenco na nek (potencialni) predhodni diskur-
zivni segment ali situacijo. Nasprotno, zdi se, da sicer pa pojasnjuje, slabi
in celo zavrača ta (potencialni) predhodni diskurzivni segment prav s tem,
ko eksplicira neko predhodno, a v potekajočem diskurzu neizraženo infor-
macijo (ali vednost). Povedano z drugimi besedami, pa, ne le da sega nazaj
v potekajoči diskurz z namenom, da bi pojasnil dani, izražen diskurzivni
segment, temveč seže tudi onkraj in vstopa v območje implicitnih (in zelo
pogosto zelo splošnih) podatkov iz ozadja, da bi diskurzivnemu segmentu
zagotovil potrebno interpretativno avtonomijo in neodvisnost.
Na tem mestu lahko formuliramo prvo poskusno hipotezo:
V sestavljenih veznikih KER PA in SICER PA uporabljeni PA omogo-
či referenco na neke vrste skupno, splošno ali implicitno vednost iz ozadja, na
nek predhodni diskurzivni segment ali izven-diskurzivno situacijo z namen-
om, da bi dopolnil dani diskurzivni segment kot diskurzivno avtonomen in
neodvisen. Medtem ko se KER PA večinoma nanaša na (možne) razloge, se
SICER PA večinoma nanaša na (možna) pojasnila, ki so povezana s poteka-
jočim diskurzom. Če sta uporabljena brez PA, KER in SICER takšne refe-
rence ne omogočata.
Primer iz tiska9
Analizirajmo najprej članek Dragana Džurića z naslovom »Slovenija
in demokracija«, ki je bil prvič objavljen v hrvaškem časopisu Vjesnik in
ponatisnjen v slovenskem časopisu Delo, 22. junija, 1988.
Slovenija in demokracija
Slovenska javnost je v zadnjih tridesetih dneh doživela dva nova »šoka«. Po-
tem ko so se maja pojavile govorice, da so v tej naši najsevernejši republiki pri-
pravljali »vojaški udar«, se je junij začel z aretacijo Janeza Janše, Ivana Boršt-
nerja in Davida Tasića. Publicista, zastavnika v JLA in enega od urednikov
Mladine. Vse tri so priprli zaradi suma, da so izdali vojaško skrivnost. Kot je
rečeno v uradnem sporočilu, so pri njih našli dele posameznih strogo zaupnih
vojaških dokumentov. Ob vse bolj gromoglasnem sozvočju izjav in sporočil
raznih združenj, odborov in forumov, so Janša, Borštner in Tasić iz pristoj-
nosti republiškega sekretariata za notranje zadeve prešli »v roke« vojaškega
9 Zaradi narave sestavljenih veznikov – kot smo jih opisali v zgornjih hipotezah – v analizi primer-
ov iz časopisov navajamo vse članke v celoti in ne le odlomkov, kjer se pojavljata ker pa in sicer pa.
sicer pa, diskurzivno in interpretativno povsem avtonomni in neodvisni po
lastni zmožnosti.
V nasprotju s ker pa, sicer pa danega diskurzivnega elementa ne obliku-
je v neodvisnega zgolj z referenco na nek (potencialni) predhodni diskur-
zivni segment ali situacijo. Nasprotno, zdi se, da sicer pa pojasnjuje, slabi
in celo zavrača ta (potencialni) predhodni diskurzivni segment prav s tem,
ko eksplicira neko predhodno, a v potekajočem diskurzu neizraženo infor-
macijo (ali vednost). Povedano z drugimi besedami, pa, ne le da sega nazaj
v potekajoči diskurz z namenom, da bi pojasnil dani, izražen diskurzivni
segment, temveč seže tudi onkraj in vstopa v območje implicitnih (in zelo
pogosto zelo splošnih) podatkov iz ozadja, da bi diskurzivnemu segmentu
zagotovil potrebno interpretativno avtonomijo in neodvisnost.
Na tem mestu lahko formuliramo prvo poskusno hipotezo:
V sestavljenih veznikih KER PA in SICER PA uporabljeni PA omogo-
či referenco na neke vrste skupno, splošno ali implicitno vednost iz ozadja, na
nek predhodni diskurzivni segment ali izven-diskurzivno situacijo z namen-
om, da bi dopolnil dani diskurzivni segment kot diskurzivno avtonomen in
neodvisen. Medtem ko se KER PA večinoma nanaša na (možne) razloge, se
SICER PA večinoma nanaša na (možna) pojasnila, ki so povezana s poteka-
jočim diskurzom. Če sta uporabljena brez PA, KER in SICER takšne refe-
rence ne omogočata.
Primer iz tiska9
Analizirajmo najprej članek Dragana Džurića z naslovom »Slovenija
in demokracija«, ki je bil prvič objavljen v hrvaškem časopisu Vjesnik in
ponatisnjen v slovenskem časopisu Delo, 22. junija, 1988.
Slovenija in demokracija
Slovenska javnost je v zadnjih tridesetih dneh doživela dva nova »šoka«. Po-
tem ko so se maja pojavile govorice, da so v tej naši najsevernejši republiki pri-
pravljali »vojaški udar«, se je junij začel z aretacijo Janeza Janše, Ivana Boršt-
nerja in Davida Tasića. Publicista, zastavnika v JLA in enega od urednikov
Mladine. Vse tri so priprli zaradi suma, da so izdali vojaško skrivnost. Kot je
rečeno v uradnem sporočilu, so pri njih našli dele posameznih strogo zaupnih
vojaških dokumentov. Ob vse bolj gromoglasnem sozvočju izjav in sporočil
raznih združenj, odborov in forumov, so Janša, Borštner in Tasić iz pristoj-
nosti republiškega sekretariata za notranje zadeve prešli »v roke« vojaškega
9 Zaradi narave sestavljenih veznikov – kot smo jih opisali v zgornjih hipotezah – v analizi primer-
ov iz časopisov navajamo vse članke v celoti in ne le odlomkov, kjer se pojavljata ker pa in sicer pa.
