Page 104 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 104
Argumentacija v jeziku
(43)
lahko rečemo, da obe izjavi aplicirata »svoja« toposa in smeri argumenta-
tivnih lestvic, da torej težita k močnejši aplikaciji toposov. Če zamenjamo
argumentativna veznika kot v (41‘) in (42‘):
AB
(41‘) To je prehlad, celo gripa. Pazite se!
AB
(42‘) To je pljučnica, celo (huda) gripa. Pazite se!
lahko ugotovimo, da zamenjava argumentativnega veznika zamenja (obr-
ne) moč argumentov (B je zdaj močnejši kot A), s tem pa tudi samo argu-
mentativno usmerjenost. Iz argumenta To je prehlad, celo gripa, ne more-
mo več sklepati Bodite brez skrbi, temveč le Pazite se, kar je tudi povsem v
skladu z argumentativno lestvico zaskrbljenosti (-), na kateri se ‘gripa‘ na-
haja niže kot ‘prehlad‘ in s tem (ker je lestvica negativna) bliže vzroku za
zaskrbljenost.
Da bi pokazali, kako odločilna je izbira argumentativnega veznika (ozi-
roma veznikov), zamenjajmo sedaj veznik v primeru (42). ‘(Hudi) gripi‘, ki
je na argumentativni lestvici zaskrbljenosti (+) nižje od ‘pljučnice‘, že sama
prisotnost celo podeljuje vrednost močnejšega argumenta in s tem napeljuje
k sklepu Pazite se. Argumentativna usmerjenost, vpisana v celo, namreč ne
dopušča, da bi bil argument, ki mu sledi, šibkejši od onega, ki mu predha-
ja. Nasprotno, argument, ki ga uvaja celo, naj bi potenciral moč predhodne-
ga argumenta. Če se torej hočemo izogniti aplikaciji nekega toposa, kot je
Manj ko smo bolni, več je vzrokov za zaskrbljenost (ki bi lahko bil splošen, a
komajda skupen), in ponovno vzpostaviti argumentativno ravnovesje, mo-
ramo vpeljati dodatni argumentativni veznik kot v (42‘‘):
(42‘‘) To je pljučnica, celo le (huda) gripa. Bodite brez skrbi.
ali celo (!)
(42‘‘‘) To je pljučnica, morda celo le (huda) gripa. Bodite brez skrbi.
(43)
lahko rečemo, da obe izjavi aplicirata »svoja« toposa in smeri argumenta-
tivnih lestvic, da torej težita k močnejši aplikaciji toposov. Če zamenjamo
argumentativna veznika kot v (41‘) in (42‘):
AB
(41‘) To je prehlad, celo gripa. Pazite se!
AB
(42‘) To je pljučnica, celo (huda) gripa. Pazite se!
lahko ugotovimo, da zamenjava argumentativnega veznika zamenja (obr-
ne) moč argumentov (B je zdaj močnejši kot A), s tem pa tudi samo argu-
mentativno usmerjenost. Iz argumenta To je prehlad, celo gripa, ne more-
mo več sklepati Bodite brez skrbi, temveč le Pazite se, kar je tudi povsem v
skladu z argumentativno lestvico zaskrbljenosti (-), na kateri se ‘gripa‘ na-
haja niže kot ‘prehlad‘ in s tem (ker je lestvica negativna) bliže vzroku za
zaskrbljenost.
Da bi pokazali, kako odločilna je izbira argumentativnega veznika (ozi-
roma veznikov), zamenjajmo sedaj veznik v primeru (42). ‘(Hudi) gripi‘, ki
je na argumentativni lestvici zaskrbljenosti (+) nižje od ‘pljučnice‘, že sama
prisotnost celo podeljuje vrednost močnejšega argumenta in s tem napeljuje
k sklepu Pazite se. Argumentativna usmerjenost, vpisana v celo, namreč ne
dopušča, da bi bil argument, ki mu sledi, šibkejši od onega, ki mu predha-
ja. Nasprotno, argument, ki ga uvaja celo, naj bi potenciral moč predhodne-
ga argumenta. Če se torej hočemo izogniti aplikaciji nekega toposa, kot je
Manj ko smo bolni, več je vzrokov za zaskrbljenost (ki bi lahko bil splošen, a
komajda skupen), in ponovno vzpostaviti argumentativno ravnovesje, mo-
ramo vpeljati dodatni argumentativni veznik kot v (42‘‘):
(42‘‘) To je pljučnica, celo le (huda) gripa. Bodite brez skrbi.
ali celo (!)
(42‘‘‘) To je pljučnica, morda celo le (huda) gripa. Bodite brez skrbi.
