Page 101 - Igor Ž. Žagar / Mojca Schlamberger Brezar, Argumentacija v jeziku, Digitalna knjižnica, Dissertationes 4
P. 101
Pa, modifikator veznikov
mogoče izpustiti. Tisto, kar se spremeni, je moč preostalega veznika: sled-
nji brez pa postane šibak in manj natančen. Zakaj?
Moja (hipo)teza je, da ima v določenih sestavljenih veznikih pa vlogo
bodisi modifikatorja – sprevračevalca – argumentativnega pričakovanja in
usmerjenosti (kot v primerih (29)–(31)) bodisi modifikatorja – okrepitelja
– pomena in moči predhodnega veznika (kot v (32)–(36)) in ne le propozi-
cionalnega (ali gramatičnega) operatorja (kot v (1)–(28)). V tem prispevku
bom skušal osvetliti to specifično rabo pa, še posebej tiste primere, kjer pa
nastopa kot modifikator argumentativnega pričakovanja in usmerjenosti.
Pokazal bom, da je v zadnjem primeru pa nastopa kot neke vrste diskurziv-
na metafora, ki sega onkraj potekajočega diskurza, da bi ga podprla in mu
dala (vsaj relativno)4 interpretativno avtonomijo in neodvisnost.
Logika proti argumentaciji v jeziku
Ker bomo kot eno od metod analize primerov iz časopisa uporabili tudi
Ducrotovo teorijo argumentacije v jeziku, na tem mestu na kratko obnovi-
mo, kaj smo o TAJ že povedali.5
V teoriji argumentacije v jeziku nekateri argumentativni vezniki ni-
majo le izjemne usmeritvene moči, ampak nam kopičenje ali »blaženje«
različnih argumentativnih veznikov pomaga jasneje uvideti, kakšna je ta
usmeritvena moč (usmerjenost). Vendar je argumentativno razmerje (med
argumenti in sklepom) drugačno od logičnega razmerja (med premisami
in sklepom). Nekateri sklepi, ki so sicer argumentativno (in diskurzivno)
povsem sprejemljivi, so logično nesmiselni. Spomnimo se tegale pogovor-
nega odlomka:
(37) A: Je večerja že nared?
B: Ja, skoraj.
V logiki je ta dialog povsem nesmiseln. Večerja je lahko bodisi že nared
bodisi še ni nared. Lahko je sicer tudi skoraj nared, kar pa, logično vzeto,
pomeni, da še ni nared. Zatorej Ja, skoraj, nikakor ne more biti odgovor na
vprašanje Je večerja že nared, kajti s tem bi izjava6 postala protislovna, nam-
reč: Ja, večerja še ni nared.
A kot smo že ugotovili, je ta dialog pragmatično sprejemljiv in to spre-
jemljivost dolguje prav (problematičnemu) vezniku skoraj. Kajti (izjava)
4 Relativno v zvezi z neposrednim ko(n)tekstom. Nazornejšo opredelitev bom podal v nadaljevanju.
5 Zaradi večje nazornosti si bomo iz predhodnih poglavij izposodili tudi primere in njihove analize.
6 Vsi znaki za ‘izjavo‘, z izjemo tistih, ki so vzeti iz analiziranih člankov, so mišljeni kot možne
in ne resnične izjave.
mogoče izpustiti. Tisto, kar se spremeni, je moč preostalega veznika: sled-
nji brez pa postane šibak in manj natančen. Zakaj?
Moja (hipo)teza je, da ima v določenih sestavljenih veznikih pa vlogo
bodisi modifikatorja – sprevračevalca – argumentativnega pričakovanja in
usmerjenosti (kot v primerih (29)–(31)) bodisi modifikatorja – okrepitelja
– pomena in moči predhodnega veznika (kot v (32)–(36)) in ne le propozi-
cionalnega (ali gramatičnega) operatorja (kot v (1)–(28)). V tem prispevku
bom skušal osvetliti to specifično rabo pa, še posebej tiste primere, kjer pa
nastopa kot modifikator argumentativnega pričakovanja in usmerjenosti.
Pokazal bom, da je v zadnjem primeru pa nastopa kot neke vrste diskurziv-
na metafora, ki sega onkraj potekajočega diskurza, da bi ga podprla in mu
dala (vsaj relativno)4 interpretativno avtonomijo in neodvisnost.
Logika proti argumentaciji v jeziku
Ker bomo kot eno od metod analize primerov iz časopisa uporabili tudi
Ducrotovo teorijo argumentacije v jeziku, na tem mestu na kratko obnovi-
mo, kaj smo o TAJ že povedali.5
V teoriji argumentacije v jeziku nekateri argumentativni vezniki ni-
majo le izjemne usmeritvene moči, ampak nam kopičenje ali »blaženje«
različnih argumentativnih veznikov pomaga jasneje uvideti, kakšna je ta
usmeritvena moč (usmerjenost). Vendar je argumentativno razmerje (med
argumenti in sklepom) drugačno od logičnega razmerja (med premisami
in sklepom). Nekateri sklepi, ki so sicer argumentativno (in diskurzivno)
povsem sprejemljivi, so logično nesmiselni. Spomnimo se tegale pogovor-
nega odlomka:
(37) A: Je večerja že nared?
B: Ja, skoraj.
V logiki je ta dialog povsem nesmiseln. Večerja je lahko bodisi že nared
bodisi še ni nared. Lahko je sicer tudi skoraj nared, kar pa, logično vzeto,
pomeni, da še ni nared. Zatorej Ja, skoraj, nikakor ne more biti odgovor na
vprašanje Je večerja že nared, kajti s tem bi izjava6 postala protislovna, nam-
reč: Ja, večerja še ni nared.
A kot smo že ugotovili, je ta dialog pragmatično sprejemljiv in to spre-
jemljivost dolguje prav (problematičnemu) vezniku skoraj. Kajti (izjava)
4 Relativno v zvezi z neposrednim ko(n)tekstom. Nazornejšo opredelitev bom podal v nadaljevanju.
5 Zaradi večje nazornosti si bomo iz predhodnih poglavij izposodili tudi primere in njihove analize.
6 Vsi znaki za ‘izjavo‘, z izjemo tistih, ki so vzeti iz analiziranih člankov, so mišljeni kot možne
in ne resnične izjave.
