Page 49 - Lidija Tavčar, Homo spectator: uvod v muzejsko pedagogiko, Digitalna knjižnica, Dissertationes 3
P. 49
Preliminarije za muzejsko padagogiko
»celostna in ne deljiva natura«, je zanj pomembnejša umetnost kot pa ved-
nost.41
Temeljna naloga gibanja je bila, oblikovati v otroku občutje za lepo in ra-
zumevanje lepega ter privzgojiti sposobnost, da bi otrok doumel lepoto nara-
ve. Lepoto umetniških del naj bi otrok osvajal dejavno in ne pasivno. Ume-
tnostni vzgoji, ki so jo povezovali z moralno in religiozno vzgojo, so pripiso-
vali velik pomen pri razvijanju otrokove samostojnosti in individualnosti.
G. Sallwürk, eden izmed protagonistov gibanja, je strnil naloge umetno-
stne vzgoje v pet točk:
1. umetnostna vzgoja naj krepi otrokove duhovne in fizične moči;
2. razvija občutje in potrebo po doživljanju umetniških del;
3. uvaja otroka v nov svet ustvarjanja in spodbuja voljo po ustvarjanju;
4. razvija v otroku lepa in vzvišena občutja ter interes za oplemenitenje njego-
ve osebnosti;
5. vpliva naj na razvoj domišljije.42
Pri tem je pomembna starost otrok, kajti ustrezno razumevanje ume-
tnosti je po mnenju predstavnikov gibanja mogoče šele v puberteti (12.
leto), prej pa je mogoče govoriti zgolj o predstopnjah. Ker zahteva razu-
mevanje in doživljanje slikarstva, kiparstva in arhitekture višje sposob-
nosti, predznanje, izkušnje in kulturo, je uvajanje v ta področja težje.
Zato so kot pripravo za njihovo razumevanje priporočali risanje in mo-
deliranje.
V začetku 20. stoletja se je vpliv gibanja razširil v Belgijo. Nadalje so v
Londonu in na Švedskem osnovali društvo za okraševanje šol z umetniški-
mi deli, na Nizozemskem in Finskem pa je delovalo društvo Umetnost v
šoli. V Franciji so ustanovili društvo L‘art pour tous, ki je prirejalo za otro-
ke obiske muzejev, vrtov, monumentalnih stavb in gledaliških predstav ter
koncertov.43 Pri nas podobnega društva ni bilo, pobude za razvoj umetno-
stne vzgoje pa so izražali le posamezniki.
Eden izmed piscev, ki so objavljali v Popotniku, je želel učitelje opozori-
ti na pomembnost kiparstva pri vzgoji otrok in je priporočal celo pokopa-
lišče kot kraj, kjer naj bi učenci opazovali kipe. Nadrobno je opisal, kako
41 N. d., 384.
42 M. Ogrizović, Pokret za umjetniški odgoj, Pedagoški rad (1963), št. 9–10, 387.
43 D. P., Pokret za umetniško vzgojo v tujini, Popotnik (1907), 314–316.
»celostna in ne deljiva natura«, je zanj pomembnejša umetnost kot pa ved-
nost.41
Temeljna naloga gibanja je bila, oblikovati v otroku občutje za lepo in ra-
zumevanje lepega ter privzgojiti sposobnost, da bi otrok doumel lepoto nara-
ve. Lepoto umetniških del naj bi otrok osvajal dejavno in ne pasivno. Ume-
tnostni vzgoji, ki so jo povezovali z moralno in religiozno vzgojo, so pripiso-
vali velik pomen pri razvijanju otrokove samostojnosti in individualnosti.
G. Sallwürk, eden izmed protagonistov gibanja, je strnil naloge umetno-
stne vzgoje v pet točk:
1. umetnostna vzgoja naj krepi otrokove duhovne in fizične moči;
2. razvija občutje in potrebo po doživljanju umetniških del;
3. uvaja otroka v nov svet ustvarjanja in spodbuja voljo po ustvarjanju;
4. razvija v otroku lepa in vzvišena občutja ter interes za oplemenitenje njego-
ve osebnosti;
5. vpliva naj na razvoj domišljije.42
Pri tem je pomembna starost otrok, kajti ustrezno razumevanje ume-
tnosti je po mnenju predstavnikov gibanja mogoče šele v puberteti (12.
leto), prej pa je mogoče govoriti zgolj o predstopnjah. Ker zahteva razu-
mevanje in doživljanje slikarstva, kiparstva in arhitekture višje sposob-
nosti, predznanje, izkušnje in kulturo, je uvajanje v ta področja težje.
Zato so kot pripravo za njihovo razumevanje priporočali risanje in mo-
deliranje.
V začetku 20. stoletja se je vpliv gibanja razširil v Belgijo. Nadalje so v
Londonu in na Švedskem osnovali društvo za okraševanje šol z umetniški-
mi deli, na Nizozemskem in Finskem pa je delovalo društvo Umetnost v
šoli. V Franciji so ustanovili društvo L‘art pour tous, ki je prirejalo za otro-
ke obiske muzejev, vrtov, monumentalnih stavb in gledaliških predstav ter
koncertov.43 Pri nas podobnega društva ni bilo, pobude za razvoj umetno-
stne vzgoje pa so izražali le posamezniki.
Eden izmed piscev, ki so objavljali v Popotniku, je želel učitelje opozori-
ti na pomembnost kiparstva pri vzgoji otrok in je priporočal celo pokopa-
lišče kot kraj, kjer naj bi učenci opazovali kipe. Nadrobno je opisal, kako
41 N. d., 384.
42 M. Ogrizović, Pokret za umjetniški odgoj, Pedagoški rad (1963), št. 9–10, 387.
43 D. P., Pokret za umetniško vzgojo v tujini, Popotnik (1907), 314–316.
