Page 48 - Lidija Tavčar, Homo spectator: uvod v muzejsko pedagogiko, Digitalna knjižnica, Dissertationes 3
P. 48
Homo spectator
so po naročilu c. kr. ministrstva za uk in bogočastje združeni umetniki
in vzgojitelji seznanjali ljudstvo in šolarje z umetnostjo s pomočjo foto-
grafije in originalnih kamnotiskov. V razsodišču, ki je opravilo izbor po-
dob avstrijskih umetnikov, so sodelovali umetniki, umetniški izveden-
ci in učitelji.39
O razširjenosti umetniških reprodukcij oziroma litografij v naših šolah
ne moremo postreči z zanesljivimi podatki, čeprav so jih nekateri pisci v pe-
dagoških revijah propagirali. Toda že naslovi slik, zlasti iz prvih dveh serij
(glej op. 38), so zgovoren dokaz, da so z njimi privzgajali najprej privrže-
nost do cesarja, cerkve in domovine, medtem ko je bila skrb za likovno
vzgojo šele v drugem planu.
Gibanje za umetniško vzgojo
»Gibanje za umetniško vzgojo« se je začelo v Angliji sredi 19. stoletja
z ustanovitvijo South-Kensington Museum-a v Londonu in s pobudami J.
Ruskina, W. Morrisa, W. Cranea, T. Carlyla in D. G. Rossettija za esteti-
zacijo vsakdanjega življenja.40 Za nas pa je zaradi neposrednega vpliva po-
membnejša nemška različica, ki se je razvila v pedagoško gibanje, katerega
razpoznavni znak je bila kritika intelektualistične šole, temelječe na Her-
bartovih didaktičnih formalnih stopnjah, in zahteva, da se vzgaja s pomo-
čjo umetnosti in za umetnost. Posredno je to gibanje prek člankov doma-
čih piscev oplazilo tudi naše kraje. Večkrat so omenili Alfreda Lichtwar-
ka, ki je s svojim strokovnim delom imel velik vpliv na gibanje v Nemčiji.
V metodičnem priročniku Vaje v opazovanju umetniških del (1897) je za-
pisal, da se morajo otroci naučiti gledati umetniška dela, ne pa mehanično
ponavljati estetske pojme ali znanja iz zgodovine umetnosti. V delu Ume-
tnost v šoli (1887) je poudaril, da so ljudje »učeni barbari«, kajti čustva,
občutljivost, značaj in telo so pri pouku popolnoma pozabljeni. Kjer pa so
čutila in čustva mrtva, ni prostora ne za umetnost ne za izobraževanje. Le
s posredništvom umetnosti se namreč lahko razvijajo občutki in čustva,
brez katerih ni mogoče voditi človeka k integralni humanosti. Ker je otrok
39 D. Humek, Umetniški vzgoji. Šola bodi otroku svetišče, Popotnik (1909), 180–181. Avtor na-
vaja izid naslednjih slik: Povodenj, Pepelčica, Kolodvor v zimi, Beli medved, Piramida s sfingo,
Donavski ribič, Mlin, Donavska dolina, Jesenski gozd, Kmečka hiša v zimi, Popotnik v snegu,
Lončar, V zimski delavnici, Tovorne ladje v tržaški luki, Semering, Na paši, Oranje, Košnja, Se-
tev. Šele leta 1917 je Umetniška propaganda izdala prvo zbirko razglednic po originalih sloven-
skih umetnikov za promocijo domače umetnosti doma in v tujini z motivi: Jakopič, Anka, Ob
košnji; Vavpotič, Rut, Ljubimkanje; Moja mati; Sternen, Trogir, Magdalena; Tratnik, Materna
radost; Gaspari, Pri zibelki; Klemenčič, Deček z jabolkom. Frančev, Umetniška propaganda v
Ljubljani, Popotnik (1917), 87.
40 F. Blättner, Storia della pedagogia, Roma 1979, 383.
so po naročilu c. kr. ministrstva za uk in bogočastje združeni umetniki
in vzgojitelji seznanjali ljudstvo in šolarje z umetnostjo s pomočjo foto-
grafije in originalnih kamnotiskov. V razsodišču, ki je opravilo izbor po-
dob avstrijskih umetnikov, so sodelovali umetniki, umetniški izveden-
ci in učitelji.39
O razširjenosti umetniških reprodukcij oziroma litografij v naših šolah
ne moremo postreči z zanesljivimi podatki, čeprav so jih nekateri pisci v pe-
dagoških revijah propagirali. Toda že naslovi slik, zlasti iz prvih dveh serij
(glej op. 38), so zgovoren dokaz, da so z njimi privzgajali najprej privrže-
nost do cesarja, cerkve in domovine, medtem ko je bila skrb za likovno
vzgojo šele v drugem planu.
Gibanje za umetniško vzgojo
»Gibanje za umetniško vzgojo« se je začelo v Angliji sredi 19. stoletja
z ustanovitvijo South-Kensington Museum-a v Londonu in s pobudami J.
Ruskina, W. Morrisa, W. Cranea, T. Carlyla in D. G. Rossettija za esteti-
zacijo vsakdanjega življenja.40 Za nas pa je zaradi neposrednega vpliva po-
membnejša nemška različica, ki se je razvila v pedagoško gibanje, katerega
razpoznavni znak je bila kritika intelektualistične šole, temelječe na Her-
bartovih didaktičnih formalnih stopnjah, in zahteva, da se vzgaja s pomo-
čjo umetnosti in za umetnost. Posredno je to gibanje prek člankov doma-
čih piscev oplazilo tudi naše kraje. Večkrat so omenili Alfreda Lichtwar-
ka, ki je s svojim strokovnim delom imel velik vpliv na gibanje v Nemčiji.
V metodičnem priročniku Vaje v opazovanju umetniških del (1897) je za-
pisal, da se morajo otroci naučiti gledati umetniška dela, ne pa mehanično
ponavljati estetske pojme ali znanja iz zgodovine umetnosti. V delu Ume-
tnost v šoli (1887) je poudaril, da so ljudje »učeni barbari«, kajti čustva,
občutljivost, značaj in telo so pri pouku popolnoma pozabljeni. Kjer pa so
čutila in čustva mrtva, ni prostora ne za umetnost ne za izobraževanje. Le
s posredništvom umetnosti se namreč lahko razvijajo občutki in čustva,
brez katerih ni mogoče voditi človeka k integralni humanosti. Ker je otrok
39 D. Humek, Umetniški vzgoji. Šola bodi otroku svetišče, Popotnik (1909), 180–181. Avtor na-
vaja izid naslednjih slik: Povodenj, Pepelčica, Kolodvor v zimi, Beli medved, Piramida s sfingo,
Donavski ribič, Mlin, Donavska dolina, Jesenski gozd, Kmečka hiša v zimi, Popotnik v snegu,
Lončar, V zimski delavnici, Tovorne ladje v tržaški luki, Semering, Na paši, Oranje, Košnja, Se-
tev. Šele leta 1917 je Umetniška propaganda izdala prvo zbirko razglednic po originalih sloven-
skih umetnikov za promocijo domače umetnosti doma in v tujini z motivi: Jakopič, Anka, Ob
košnji; Vavpotič, Rut, Ljubimkanje; Moja mati; Sternen, Trogir, Magdalena; Tratnik, Materna
radost; Gaspari, Pri zibelki; Klemenčič, Deček z jabolkom. Frančev, Umetniška propaganda v
Ljubljani, Popotnik (1917), 87.
40 F. Blättner, Storia della pedagogia, Roma 1979, 383.
