Page 43 - Lidija Tavčar, Homo spectator: uvod v muzejsko pedagogiko, Digitalna knjižnica, Dissertationes 3
P. 43
Preliminarije za muzejsko padagogiko
osobito v prvih letih šolske dobe.«25 Ni naključje, da se člankar sklicuje na
Alfreda Lichtwarka, saj je ta s svojim strokovnim delovanjem močno vpli-
val na »gibanje za umetniško vzgojo«. Sam Lichtwark je v umetniški galeri-
ji v Hamburgu mlade vpeljeval v umevanje umetnin z »vajami v opazovanju
umetniških del«. Delal je z deklicami in dečki, sad teh prizadevanj pa je me-
todični priročnik z naslovom Vaje v opazovanju umetniških del. Lichtwark je
zastopal stališče, da se smisel za lepo razvija in izpopolnjuje, zato je umestno
govoriti o »poučevanju« tudi na področju estetskega izobraževanja.
Naj zadostujejo tri navedena priporočila v prid uporabe umetniške sli-
ke pri šolskem pouku, podobnih pa bi lahko našteli še več. Toda vsaka sli-
ka vendarle ni bila primerna niti za razstave, kaj šele za pouk, za okras na
domu ali v čast cerkvi. Ko je na primer Ivana Kobilca leta 1889 v ljubljan-
ski realki razstavljala svoja dela, je Luka Jeran, urednik Zgodnje Danice, ob
portretu njene sestre Fani pohvalil naslikani obraz in kritično pripomnil:
»Sicer pa je odveč golih rok. Slikarji morajo vseskozi na to gledati, da so
moralisti za občinstvo, ne pa vabljivci v zapeljive zanke, s čimur storijo ve-
liko hudega, včasi celo v slikah za cerkve, še posebno pa v podobah in sli-
kah po sobah in salonih. Poštena slikarica Ivana se bode gotovo ogibala ta-
cih reči v svoji umetnosti.«26
25 Gotthard Kuehl, Cesta pri Teilfeldu (slika)
L: V kateri tehniki je naslikana ta mala slika? Ne veste. Katere tehnike smo se doslej naučili?
O: Oljno slikarstvo, akvarel.
L: Pojdite čisto blizu k sliki in si oglejte del slike, npr. laterno. Kako je naslikana?
O: S posameznimi potezami.
L: In kakšne so poteze?
O: Nekoliko hrapave.
L: Po čem se razlikujejo od enega samega potegljaja s čopičem z oljnimi barvami?
O: Se ne svetijo /.../
L: Na kaj je ta slika naslikana?
O: Na sivo lepenko.
L: Kako to veš?
O: Na nekaterih mestih je viden grund. Slika je čisto enako naslikana kot risba na tablo, le da ume-
tnik uporablja namesto trdega mehko pisalo in namesto enega množico pisanih pisal.
L: S seboj sem prinesel nekaj primerkov. Imenujejo se pastelni svinčniki ...
A. Lichtwark, Übungen in der Betrachtung von Kunstwerken, Berlin 1909, 76–80; 121–122.
J. Schmoranzer , Umetniška vzgoja, Pedagoški Letopis (1905), 51.
»Prav dobrodošli za našo propagando sta pred kratkim ustanovljeni galeriji slik v »Simon Gregorči-
čevi knjižnici« v Ljubljani in kranjski čitalnici. Naša iskrena želja je, da se ta ideja ponese tudi v osta-
la mesta po Slovenskem ...
Mnogo dobrega si obetamo na polju 'umetniške vzgoje' s prirejevanjem javnih predavanj, s skiopti-
konom. S takimi predavanji zbudimo v odraslih poslušalcih kakor tudi v šolski mladini čut do lepo-
te v umetnosti ...«
-e-, Umetniški vzgoji. Malo kritike, Popotnik (1909), 179–181.
26 Š. Čopič, P. Vrhunc, Ivana Kobilca, Ljubljana 1979, 120.
osobito v prvih letih šolske dobe.«25 Ni naključje, da se člankar sklicuje na
Alfreda Lichtwarka, saj je ta s svojim strokovnim delovanjem močno vpli-
val na »gibanje za umetniško vzgojo«. Sam Lichtwark je v umetniški galeri-
ji v Hamburgu mlade vpeljeval v umevanje umetnin z »vajami v opazovanju
umetniških del«. Delal je z deklicami in dečki, sad teh prizadevanj pa je me-
todični priročnik z naslovom Vaje v opazovanju umetniških del. Lichtwark je
zastopal stališče, da se smisel za lepo razvija in izpopolnjuje, zato je umestno
govoriti o »poučevanju« tudi na področju estetskega izobraževanja.
Naj zadostujejo tri navedena priporočila v prid uporabe umetniške sli-
ke pri šolskem pouku, podobnih pa bi lahko našteli še več. Toda vsaka sli-
ka vendarle ni bila primerna niti za razstave, kaj šele za pouk, za okras na
domu ali v čast cerkvi. Ko je na primer Ivana Kobilca leta 1889 v ljubljan-
ski realki razstavljala svoja dela, je Luka Jeran, urednik Zgodnje Danice, ob
portretu njene sestre Fani pohvalil naslikani obraz in kritično pripomnil:
»Sicer pa je odveč golih rok. Slikarji morajo vseskozi na to gledati, da so
moralisti za občinstvo, ne pa vabljivci v zapeljive zanke, s čimur storijo ve-
liko hudega, včasi celo v slikah za cerkve, še posebno pa v podobah in sli-
kah po sobah in salonih. Poštena slikarica Ivana se bode gotovo ogibala ta-
cih reči v svoji umetnosti.«26
25 Gotthard Kuehl, Cesta pri Teilfeldu (slika)
L: V kateri tehniki je naslikana ta mala slika? Ne veste. Katere tehnike smo se doslej naučili?
O: Oljno slikarstvo, akvarel.
L: Pojdite čisto blizu k sliki in si oglejte del slike, npr. laterno. Kako je naslikana?
O: S posameznimi potezami.
L: In kakšne so poteze?
O: Nekoliko hrapave.
L: Po čem se razlikujejo od enega samega potegljaja s čopičem z oljnimi barvami?
O: Se ne svetijo /.../
L: Na kaj je ta slika naslikana?
O: Na sivo lepenko.
L: Kako to veš?
O: Na nekaterih mestih je viden grund. Slika je čisto enako naslikana kot risba na tablo, le da ume-
tnik uporablja namesto trdega mehko pisalo in namesto enega množico pisanih pisal.
L: S seboj sem prinesel nekaj primerkov. Imenujejo se pastelni svinčniki ...
A. Lichtwark, Übungen in der Betrachtung von Kunstwerken, Berlin 1909, 76–80; 121–122.
J. Schmoranzer , Umetniška vzgoja, Pedagoški Letopis (1905), 51.
»Prav dobrodošli za našo propagando sta pred kratkim ustanovljeni galeriji slik v »Simon Gregorči-
čevi knjižnici« v Ljubljani in kranjski čitalnici. Naša iskrena želja je, da se ta ideja ponese tudi v osta-
la mesta po Slovenskem ...
Mnogo dobrega si obetamo na polju 'umetniške vzgoje' s prirejevanjem javnih predavanj, s skiopti-
konom. S takimi predavanji zbudimo v odraslih poslušalcih kakor tudi v šolski mladini čut do lepo-
te v umetnosti ...«
-e-, Umetniški vzgoji. Malo kritike, Popotnik (1909), 179–181.
26 Š. Čopič, P. Vrhunc, Ivana Kobilca, Ljubljana 1979, 120.
