Page 42 - Lidija Tavčar, Homo spectator: uvod v muzejsko pedagogiko, Digitalna knjižnica, Dissertationes 3
P. 42
Homo spectator
ško vzgojo«, prav tako pa »tudi z ogledovanjem in proučevanjem umo-
tvorov, ki so v bližini. Cerkve, kipe, primerna poslopja, ki imajo umetni-
ško vrednost, je treba iti ogledat in proučiti njih lepote. Če je kje umetni-
ška zbirka, jo bomo z učenci pridno posečali. Kako je postopati pri mo-
trenju umotvorov z otroci, to je prezanimivo opisal Lichtwark,24 ki po-
sebno poudarja, da se pri tem treba ogibati vsakega kritiškega prereše-
tavanja umotvora; opozarjati je treba le na sredstva, s katerimi učinku-
je umetniško na nas. Umetniških zbirk seveda ni povsodi, kjer jih ni, jih
morajo nadomeščati podobe, ki jih naj učitelj z otroci pridno ogleduje,
24 Alfred Lichtwark, (1854–1914) je bil umetnostni zgodovinar in direktor Umetniške galerije
(Kunsthalle) v Hamburgu. Je eden vodij »gibanja za umetniško vzgojo«. Ustanovil je Društvo
prijateljev umetnosti in Učiteljsko društvo za negovanje umetniške izobrazbe v šoli. Je eden glav-
nih organizatorjev in govornikov na kongresih, ki jih je gibanje za umetnostno vzgojo priredilo
v Dresdnu, Weimarju, Hamburgu. Lichtwark je nasprotoval intelektualizmu v šoli. Njegovi deli
sta Übungen in der Betrachtung von Kunstwerken (1897) in Die Kunst in der Schule (1887). Pe-
dagogijski leksikon, Zagreb 1939, 183.
Iz Lichtwarkove knjige smo izbrali dve sliki in prevedli izseke iz razgovora, ki se je odvijal med
otroki in Lichtwarkom.
Artur Siebelist, Pri šolskem delu (slika)
L: Podoba je delo mladega hamburškega umetnika. Na okviru ni tablice, kako bi vi sliko naslovili?
O: Pri šolskem delu.
L: Kdo sedi pri šolskem delu?
O: Dve deklici.
L: Opišite najprej prvo.
O: Vidimo jo v profilu. Sedi z nagnjeno glavo in gleda v zvezek na mizi. Glavo naslanja na pest desne
roke, v kateri drži svinčnik. Levica se igra z listom, ki ga drži med sredincem in prstancem.
L: Kaj sklepamo iz te igre?
O: Da je deklica nalogo končala; še enkrat jo prebira.
L: In druga deklica?
O: Vidimo jo od spredaj. Je še pri delu in je sklonjena nad zvezkom. Piše, z mezincem leve roke je za-
znamovala mesto v zvezku. Podlakt ima položeno na mizi ...
L: Koliko oken je v sobi?
O: Dve in del tretjega okna.
L: Ali ima soba še več oken?
O: Da, levo zgoraj je še eno, le da se ga ne vidi.
L: Kako to veste?
O: Ker je okvir zrcala z leve osvetljen.
L: Soba ima torej štiri okna. Na koliko sten so razdeljena?
O: Na dve steni.
L: Kakšno osvetljavo imajo predmeti, če prihaja svetloba z dveh oken?
O: Dvojno svetlobo.
L: Pravimo, da se svetloba križa ...
L: Katere so glavne barve na sliki?
O: Modra, roza in rdeča. Steni sta modrozeleni, strop je roza, okna so belo popleskana.
L: Ali so tudi naše sobe tako barvite?
O: Ne, kmečki ljudje imajo rajši barve kot mi ...
ško vzgojo«, prav tako pa »tudi z ogledovanjem in proučevanjem umo-
tvorov, ki so v bližini. Cerkve, kipe, primerna poslopja, ki imajo umetni-
ško vrednost, je treba iti ogledat in proučiti njih lepote. Če je kje umetni-
ška zbirka, jo bomo z učenci pridno posečali. Kako je postopati pri mo-
trenju umotvorov z otroci, to je prezanimivo opisal Lichtwark,24 ki po-
sebno poudarja, da se pri tem treba ogibati vsakega kritiškega prereše-
tavanja umotvora; opozarjati je treba le na sredstva, s katerimi učinku-
je umetniško na nas. Umetniških zbirk seveda ni povsodi, kjer jih ni, jih
morajo nadomeščati podobe, ki jih naj učitelj z otroci pridno ogleduje,
24 Alfred Lichtwark, (1854–1914) je bil umetnostni zgodovinar in direktor Umetniške galerije
(Kunsthalle) v Hamburgu. Je eden vodij »gibanja za umetniško vzgojo«. Ustanovil je Društvo
prijateljev umetnosti in Učiteljsko društvo za negovanje umetniške izobrazbe v šoli. Je eden glav-
nih organizatorjev in govornikov na kongresih, ki jih je gibanje za umetnostno vzgojo priredilo
v Dresdnu, Weimarju, Hamburgu. Lichtwark je nasprotoval intelektualizmu v šoli. Njegovi deli
sta Übungen in der Betrachtung von Kunstwerken (1897) in Die Kunst in der Schule (1887). Pe-
dagogijski leksikon, Zagreb 1939, 183.
Iz Lichtwarkove knjige smo izbrali dve sliki in prevedli izseke iz razgovora, ki se je odvijal med
otroki in Lichtwarkom.
Artur Siebelist, Pri šolskem delu (slika)
L: Podoba je delo mladega hamburškega umetnika. Na okviru ni tablice, kako bi vi sliko naslovili?
O: Pri šolskem delu.
L: Kdo sedi pri šolskem delu?
O: Dve deklici.
L: Opišite najprej prvo.
O: Vidimo jo v profilu. Sedi z nagnjeno glavo in gleda v zvezek na mizi. Glavo naslanja na pest desne
roke, v kateri drži svinčnik. Levica se igra z listom, ki ga drži med sredincem in prstancem.
L: Kaj sklepamo iz te igre?
O: Da je deklica nalogo končala; še enkrat jo prebira.
L: In druga deklica?
O: Vidimo jo od spredaj. Je še pri delu in je sklonjena nad zvezkom. Piše, z mezincem leve roke je za-
znamovala mesto v zvezku. Podlakt ima položeno na mizi ...
L: Koliko oken je v sobi?
O: Dve in del tretjega okna.
L: Ali ima soba še več oken?
O: Da, levo zgoraj je še eno, le da se ga ne vidi.
L: Kako to veste?
O: Ker je okvir zrcala z leve osvetljen.
L: Soba ima torej štiri okna. Na koliko sten so razdeljena?
O: Na dve steni.
L: Kakšno osvetljavo imajo predmeti, če prihaja svetloba z dveh oken?
O: Dvojno svetlobo.
L: Pravimo, da se svetloba križa ...
L: Katere so glavne barve na sliki?
O: Modra, roza in rdeča. Steni sta modrozeleni, strop je roza, okna so belo popleskana.
L: Ali so tudi naše sobe tako barvite?
O: Ne, kmečki ljudje imajo rajši barve kot mi ...
