Page 36 - Lidija Tavčar, Homo spectator: uvod v muzejsko pedagogiko, Digitalna knjižnica, Dissertationes 3
P. 36
Homo spectator
5. Navadi se, da imaš vedno pri sebi beležko, in zapiši si svoje vtise. Tako boš
na naslednjem obisku obnovil svoja opažanja in vedel, kje si prejšnjikrat pre-
kinil ogled.
6. Svoje vtise o tem, kar si videl v muzeju, vključi v pogovor.
7. Pogosto uporabljaj specializirano literaturo o snovi, ki te zanima.
8. Periodično obiskuj najbližji muzej in dopusti, da ti postane šola v samoizo-
braževanju.
9. Zapomni si, da lahko v muzeju, vsakič ko ga obiščeš, vidiš kaj novega.
10. Imej osebno zbirko česarkoli. Že zbirka znamk je lahko koristna na več
načinov.
11. Pobliže se ukvarjaj s kakšno temo, ki sodi v muzejske študije.
12. Vzemi si dovolj časa za opazovanje, opazuj pozorno in veliko razmišljaj o
tem, kar vidiš.2
Čeprav je v teh navodilih za odrasle obiskovalce muzejev že mogoče vi-
deti začetke muzejske pedagogike,3 se je njen razmah začel šele v prvih de-
setletjih 20. stoletja, ko so muzeje in galerije začele množično obiskova-
ti šolske skupine. Pri nas se je to zgodilo še pozneje. Imeli smo namreč do-
kaj nerazvito mrežo muzejev4 in skromno število muzejskih delavcev. Po-
2 M. T. Balboni Briza, Gli studenti, gli studiosi, la folla, v: Il museo conosciuto, Milano 1984, 31–
–32; K. Hudson, A Social History of Museums. What the Visitors Thought, London 1975.
3 Z enako upravičenostjo bi v skladu z današnjo delitvijo edukacijskih ved, kakršno poznamo pri
nas, seveda lahko govorili tudi o začetkih »muzejske andragogike«.
4 Prvi muzej so na Kranjskem ustanovili v postnapoleonskem obdobju, ko se je oblikovala nacional-
na elita, mišljena je seveda intelektualna elita, ki se je zbrala v Prešernovem krogu. To je bil Kranjski
deželni muzej v Ljubljani. Naslednji muzeji (Celje, Ptuj, Maribor) pa so nastali ob prelomu stoletja,
ko se je okrepila slovenska buržoazija. Zato lahko rečemo, da se je dejanski razcvet muzejev odvijal
vzporedno z oblikovanjem nacionalne in politične identitete. Zavest, da ima muzej tudi izobraže-
valno funkcijo, je bila tudi pri nas živa že v času, ko je nastajal prvi slovenski muzej. Ko je namreč
leta 1821 dunajska vlada hkrati s potrditvijo stanovskega zbora o ustanovitvi Kranjskega deželnega
muzeja v Ljubljani prepustila tej ustanovi Zoisovo mineraloško zbirko, so deželni stanovi »obljubi-
li, da bodo mineralije dostopne višjim šolam pri pouku«. V resnici pa je muzej lahko začel opravlja-
ti svojo kulturno prosvetno nalogo šele leta 1831, ko so zbirke prvikrat razstavili (M. Gosar, Proble-
matika pedagoškega dela v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Argo (1973), št. 1/2, 36). Pričevanje
o Deželnem muzeju je podal F. V. Lipič: »Deželni muzej v pritličju licejske stavbe je delo veliko-
dušnega gospoda deželenega guvernerja, ekscelence barona von Šmidburga, muzejskega protektor-
ja, in domoljuba, neutrudnega gospoda Franca grofa von Hochenwarta, ki je sedaj njegov kurator.
Muzej ima poleg dragocene zapuščine učenega barona Žige Zoisa, sestavljene predvsem iz minera-
lov, in Hacquetovega herbarija še zbirko žuželk muzejskega kustosa gospoda Henrika Freyerja z do-
polnili gospoda Ferd. Schmita ter še več drugih zooloških primerkov, še zlasti ptičev. Med privatni-
mi muzejskimi zbirkami so posebej ogleda vredni herbariji odličnih botanikov Hladnika in Grafa
5. Navadi se, da imaš vedno pri sebi beležko, in zapiši si svoje vtise. Tako boš
na naslednjem obisku obnovil svoja opažanja in vedel, kje si prejšnjikrat pre-
kinil ogled.
6. Svoje vtise o tem, kar si videl v muzeju, vključi v pogovor.
7. Pogosto uporabljaj specializirano literaturo o snovi, ki te zanima.
8. Periodično obiskuj najbližji muzej in dopusti, da ti postane šola v samoizo-
braževanju.
9. Zapomni si, da lahko v muzeju, vsakič ko ga obiščeš, vidiš kaj novega.
10. Imej osebno zbirko česarkoli. Že zbirka znamk je lahko koristna na več
načinov.
11. Pobliže se ukvarjaj s kakšno temo, ki sodi v muzejske študije.
12. Vzemi si dovolj časa za opazovanje, opazuj pozorno in veliko razmišljaj o
tem, kar vidiš.2
Čeprav je v teh navodilih za odrasle obiskovalce muzejev že mogoče vi-
deti začetke muzejske pedagogike,3 se je njen razmah začel šele v prvih de-
setletjih 20. stoletja, ko so muzeje in galerije začele množično obiskova-
ti šolske skupine. Pri nas se je to zgodilo še pozneje. Imeli smo namreč do-
kaj nerazvito mrežo muzejev4 in skromno število muzejskih delavcev. Po-
2 M. T. Balboni Briza, Gli studenti, gli studiosi, la folla, v: Il museo conosciuto, Milano 1984, 31–
–32; K. Hudson, A Social History of Museums. What the Visitors Thought, London 1975.
3 Z enako upravičenostjo bi v skladu z današnjo delitvijo edukacijskih ved, kakršno poznamo pri
nas, seveda lahko govorili tudi o začetkih »muzejske andragogike«.
4 Prvi muzej so na Kranjskem ustanovili v postnapoleonskem obdobju, ko se je oblikovala nacional-
na elita, mišljena je seveda intelektualna elita, ki se je zbrala v Prešernovem krogu. To je bil Kranjski
deželni muzej v Ljubljani. Naslednji muzeji (Celje, Ptuj, Maribor) pa so nastali ob prelomu stoletja,
ko se je okrepila slovenska buržoazija. Zato lahko rečemo, da se je dejanski razcvet muzejev odvijal
vzporedno z oblikovanjem nacionalne in politične identitete. Zavest, da ima muzej tudi izobraže-
valno funkcijo, je bila tudi pri nas živa že v času, ko je nastajal prvi slovenski muzej. Ko je namreč
leta 1821 dunajska vlada hkrati s potrditvijo stanovskega zbora o ustanovitvi Kranjskega deželnega
muzeja v Ljubljani prepustila tej ustanovi Zoisovo mineraloško zbirko, so deželni stanovi »obljubi-
li, da bodo mineralije dostopne višjim šolam pri pouku«. V resnici pa je muzej lahko začel opravlja-
ti svojo kulturno prosvetno nalogo šele leta 1831, ko so zbirke prvikrat razstavili (M. Gosar, Proble-
matika pedagoškega dela v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Argo (1973), št. 1/2, 36). Pričevanje
o Deželnem muzeju je podal F. V. Lipič: »Deželni muzej v pritličju licejske stavbe je delo veliko-
dušnega gospoda deželenega guvernerja, ekscelence barona von Šmidburga, muzejskega protektor-
ja, in domoljuba, neutrudnega gospoda Franca grofa von Hochenwarta, ki je sedaj njegov kurator.
Muzej ima poleg dragocene zapuščine učenega barona Žige Zoisa, sestavljene predvsem iz minera-
lov, in Hacquetovega herbarija še zbirko žuželk muzejskega kustosa gospoda Henrika Freyerja z do-
polnili gospoda Ferd. Schmita ter še več drugih zooloških primerkov, še zlasti ptičev. Med privatni-
mi muzejskimi zbirkami so posebej ogleda vredni herbariji odličnih botanikov Hladnika in Grafa
