Page 113 - Lidija Tavčar, Homo spectator: uvod v muzejsko pedagogiko, Digitalna knjižnica, Dissertationes 3
P. 113
ernikanski
obrat v pojmovanju
razmerja med muzeji
in obiskovalci
Ta radikalni obrat v pojmovanju razmerja med muzeji in obiskovalci,
ki naj bi se, kot je videti v primeru nekaterih razvitih zahodnih dr-
žav, zgodil pred dobrimi dvajsetimi leti, je posredno lepo viden že v (pod)
naslovih dveh knjig, v katerih so predstavljeni izsledki dveh obsežnih em-
piričnih raziskav o obiskovalcih muzejev. Podnaslov prve, ki je izšla konec
šestdesetih let prejšnjega stoletja, je: Evropski umetnostni muzeji in njihova
publika,1 naslov druge, objavljene konec osemdesetih let, pa je: Obiskovalci
in njihovi muzeji.2 Drugi naslov namreč razkriva, da je prišlo do radikalne-
ga preobrata v razumevanju muzejev in obiskovalcev: ne gre več za muzeje
in njihove obiskovalce, ampak za obiskovalce in njihove muzeje. V središču
razmisleka niso več muzeji, temveč obiskovalci. Z drugimi besedami, mu-
zeji so in morajo biti zaradi obiskovalcev in ne obratno.3 To pomeni, da se
morajo muzeji prilagoditi obiskovalcem in ne obiskovalci muzejem. S tem,
ko so muzeji postali bolj k obiskovalcem usmerjene ustanove, ki se zaveda-
jo njihovih potreb, se je ponekod (na primer v britanskih muzejih in galeri-
jah), bistveno spremenil tudi pomen izobraževanja v muzejih. Izobraževa-
nje, ki je bilo prej obrobna muzejska dejavnost, je postalo sedaj ena središč-
nih funkcij muzeja.4
1 P. Bourdieu, A. Darbel, L’amour de l’art: les musées d’art européens et leur public, Paris 1969.
2 A.- M. Rieu, Les visiteurs et leurs musées, Paris 1988.
3 F. Dagognet, Preface, v: A.-M. Rieu, Les visiteurs et leurs musées, 5–6.
4 E. Hooper-Greenhill, Education: at the heart of museums, v: E. Hooper-Greenhill (ur.), The
Educational Role of the Museum, 324. Drugi in prav tako zelo pomemben zunanji dejavnik, ki je
močno vplival na to, da je v britanskih muzejih in galerijah dobila njihova izobraževalna funk-
cija tako velik pomen, je bila šolska reforma iz leta 1988, s katero je bil uveden nacionalni kuri-
kulum, pri pripravi katerega so sodelovali tudi nekateri strokovnjaki za izobraževanje v muzejih.
obrat v pojmovanju
razmerja med muzeji
in obiskovalci
Ta radikalni obrat v pojmovanju razmerja med muzeji in obiskovalci,
ki naj bi se, kot je videti v primeru nekaterih razvitih zahodnih dr-
žav, zgodil pred dobrimi dvajsetimi leti, je posredno lepo viden že v (pod)
naslovih dveh knjig, v katerih so predstavljeni izsledki dveh obsežnih em-
piričnih raziskav o obiskovalcih muzejev. Podnaslov prve, ki je izšla konec
šestdesetih let prejšnjega stoletja, je: Evropski umetnostni muzeji in njihova
publika,1 naslov druge, objavljene konec osemdesetih let, pa je: Obiskovalci
in njihovi muzeji.2 Drugi naslov namreč razkriva, da je prišlo do radikalne-
ga preobrata v razumevanju muzejev in obiskovalcev: ne gre več za muzeje
in njihove obiskovalce, ampak za obiskovalce in njihove muzeje. V središču
razmisleka niso več muzeji, temveč obiskovalci. Z drugimi besedami, mu-
zeji so in morajo biti zaradi obiskovalcev in ne obratno.3 To pomeni, da se
morajo muzeji prilagoditi obiskovalcem in ne obiskovalci muzejem. S tem,
ko so muzeji postali bolj k obiskovalcem usmerjene ustanove, ki se zaveda-
jo njihovih potreb, se je ponekod (na primer v britanskih muzejih in galeri-
jah), bistveno spremenil tudi pomen izobraževanja v muzejih. Izobraževa-
nje, ki je bilo prej obrobna muzejska dejavnost, je postalo sedaj ena središč-
nih funkcij muzeja.4
1 P. Bourdieu, A. Darbel, L’amour de l’art: les musées d’art européens et leur public, Paris 1969.
2 A.- M. Rieu, Les visiteurs et leurs musées, Paris 1988.
3 F. Dagognet, Preface, v: A.-M. Rieu, Les visiteurs et leurs musées, 5–6.
4 E. Hooper-Greenhill, Education: at the heart of museums, v: E. Hooper-Greenhill (ur.), The
Educational Role of the Museum, 324. Drugi in prav tako zelo pomemben zunanji dejavnik, ki je
močno vplival na to, da je v britanskih muzejih in galerijah dobila njihova izobraževalna funk-
cija tako velik pomen, je bila šolska reforma iz leta 1988, s katero je bil uveden nacionalni kuri-
kulum, pri pripravi katerega so sodelovali tudi nekateri strokovnjaki za izobraževanje v muzejih.
