Page 112 - Lidija Tavčar, Homo spectator: uvod v muzejsko pedagogiko, Digitalna knjižnica, Dissertationes 3
P. 112
Homo spectator
cirati – povečati ali skrčiti – glede na interese mladih. Pred tem je potreb-
na kustosova preliminarna izbira, ki je potem podvržena sodbam mladih.
Avtorji priporočajo, da obisk ne sme biti daljši od ene ure in pol, sicer po-
zornost otrok pade.
Model, ki ga je razvila Caterina Marrone, ima to prednost, da omogo-
ča sinhron pristop k likovnim delom, četudi njihova postavitev sledi dia-
hroni logiki, ki jo diktira umetnostna zgodovina kot dominantna doktri-
na v umetnostnih muzejih. Kajti klasifikatorične označbe romanika, goti-
ka, renesansa, manierizem, barok, rokoko, impresionizem in podobno se
zdijo povsem naravne, gre pa za umetnostnozgodovinske konvencije in je
to ideološki učinek dominacije ene izmed umetnostnozgodovinskih smeri.
S to kratko predstavitvijo didaktičnega modela vodstev po klasično za-
snovani umetnostni muzejski zbirki, ki izhaja iz določene smeri semiologi-
je, kakor tudi s prej omenjeno Levijevo idejo prezentacije umetniških del
z vidika humanističnih ved, smo se znotraj moderne, v kateri dominira-
jo klasični umetnostnozgodovinski modeli postavitve umetnin v umetno-
stnih muzejih in galerijah, približali obdobju tako imenovane postmoder-
ne, za katero naj bi bilo med drugim značilno, da množice različnih dis-
kurzov ni več mogoče zvesti na enega samega. Torej tudi ne zgolj na ume-
tnostnozgodovinskega.
cirati – povečati ali skrčiti – glede na interese mladih. Pred tem je potreb-
na kustosova preliminarna izbira, ki je potem podvržena sodbam mladih.
Avtorji priporočajo, da obisk ne sme biti daljši od ene ure in pol, sicer po-
zornost otrok pade.
Model, ki ga je razvila Caterina Marrone, ima to prednost, da omogo-
ča sinhron pristop k likovnim delom, četudi njihova postavitev sledi dia-
hroni logiki, ki jo diktira umetnostna zgodovina kot dominantna doktri-
na v umetnostnih muzejih. Kajti klasifikatorične označbe romanika, goti-
ka, renesansa, manierizem, barok, rokoko, impresionizem in podobno se
zdijo povsem naravne, gre pa za umetnostnozgodovinske konvencije in je
to ideološki učinek dominacije ene izmed umetnostnozgodovinskih smeri.
S to kratko predstavitvijo didaktičnega modela vodstev po klasično za-
snovani umetnostni muzejski zbirki, ki izhaja iz določene smeri semiologi-
je, kakor tudi s prej omenjeno Levijevo idejo prezentacije umetniških del
z vidika humanističnih ved, smo se znotraj moderne, v kateri dominira-
jo klasični umetnostnozgodovinski modeli postavitve umetnin v umetno-
stnih muzejih in galerijah, približali obdobju tako imenovane postmoder-
ne, za katero naj bi bilo med drugim značilno, da množice različnih dis-
kurzov ni več mogoče zvesti na enega samega. Torej tudi ne zgolj na ume-
tnostnozgodovinskega.
