Page 109 - Lidija Tavčar, Homo spectator: uvod v muzejsko pedagogiko, Digitalna knjižnica, Dissertationes 3
P. 109
ategije estetske vzgoje v umetnostnih muzejih
1. Dva elementa sta lahko formalno enaka in imata tudi isto funkcijo (element
»Madona« v Ducciovi Madonna Rucellai in v Cimabuejevi Madonni iz Lou-
vra).
2. Dva po formi podobna elementa sta lahko različna po funkciji (»črno ozad-
je« v Dolcijevi Madoni z otrokom in Caravaggiovi Madonni dei Palafrenieri).
3. Dva formalno različna elementa imata lahko isto funkcijo (»David« pri
Berninijevem Davidu in Caravaggiovem Davidu).
4. Dva po formi neenaka elementa sta lahko neenaka tudi po funkciji (Krajina
P. Brila in Moški portret Antonella da Messina).
Pravkar zapisano lahko ponazorimo z naslednjo shemo:
Pripadajoči elemen- S podobno obli- S podobno funk-
ti na podobno umetni- ko cijo
ških objektih B in B‘
++
A in A‘ +-
-+
A in A‘ --
A in A‘
A in A‘
Pri vodstvu, kot si ga je zamislila Marronejeva s sodelavci, otroci dekodi-
rajo sporočilo na umetniškem objektu skozi analizo, ki vključuje najenostav-
nejše odnose, tako da se določen element konfrontira oziroma kombinira z
drugim. Otroci ugotavljajo odnose, ki združujejo elemente v neki umetniški
objekt na dveh nivojih, ki ustrezata tudi dvema oblikama razumske aktivno-
sti. Na prvi ali sintagmatski ravni so elementi združeni in se na neki način
dotikajo. Zato je potrebna analiza oziroma razstavljanje ali demontaža ume-
tniškega objekta.
Na drugi ali paradigmatski ravni pa je odnos asociacijski in prinaša kon-
frontacijo z ostalimi umetninami, le da so lahko tu povezane zgolj v gledalče-
vem spominu. Analitična aktivnost je aplicirana na asociacijah in s klasifikaci-
jo: to je z zmožnostjo razdruževanja podobnih ali sorodnih podob v kategori-
je ali razrede.
Marronejeva meni, da je že pred obiskom otrok v muzeju potrebno
oblikovati tak intinerarij, ki dovoljuje primerjavo umetniških predmetov
med seboj. Količina umetniških del, zajetih v vodstva, pa je seveda odvisna
od razvojnih in spoznavnih zmožnosti otrok. Glede na to je obseg vodstva
1. Dva elementa sta lahko formalno enaka in imata tudi isto funkcijo (element
»Madona« v Ducciovi Madonna Rucellai in v Cimabuejevi Madonni iz Lou-
vra).
2. Dva po formi podobna elementa sta lahko različna po funkciji (»črno ozad-
je« v Dolcijevi Madoni z otrokom in Caravaggiovi Madonni dei Palafrenieri).
3. Dva formalno različna elementa imata lahko isto funkcijo (»David« pri
Berninijevem Davidu in Caravaggiovem Davidu).
4. Dva po formi neenaka elementa sta lahko neenaka tudi po funkciji (Krajina
P. Brila in Moški portret Antonella da Messina).
Pravkar zapisano lahko ponazorimo z naslednjo shemo:
Pripadajoči elemen- S podobno obli- S podobno funk-
ti na podobno umetni- ko cijo
ških objektih B in B‘
++
A in A‘ +-
-+
A in A‘ --
A in A‘
A in A‘
Pri vodstvu, kot si ga je zamislila Marronejeva s sodelavci, otroci dekodi-
rajo sporočilo na umetniškem objektu skozi analizo, ki vključuje najenostav-
nejše odnose, tako da se določen element konfrontira oziroma kombinira z
drugim. Otroci ugotavljajo odnose, ki združujejo elemente v neki umetniški
objekt na dveh nivojih, ki ustrezata tudi dvema oblikama razumske aktivno-
sti. Na prvi ali sintagmatski ravni so elementi združeni in se na neki način
dotikajo. Zato je potrebna analiza oziroma razstavljanje ali demontaža ume-
tniškega objekta.
Na drugi ali paradigmatski ravni pa je odnos asociacijski in prinaša kon-
frontacijo z ostalimi umetninami, le da so lahko tu povezane zgolj v gledalče-
vem spominu. Analitična aktivnost je aplicirana na asociacijah in s klasifikaci-
jo: to je z zmožnostjo razdruževanja podobnih ali sorodnih podob v kategori-
je ali razrede.
Marronejeva meni, da je že pred obiskom otrok v muzeju potrebno
oblikovati tak intinerarij, ki dovoljuje primerjavo umetniških predmetov
med seboj. Količina umetniških del, zajetih v vodstva, pa je seveda odvisna
od razvojnih in spoznavnih zmožnosti otrok. Glede na to je obseg vodstva
