Page 72 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 72
Razlike 2016/2009
Izobraževalni sistem Povprečna stopnja Povprečna stopnja Razlika med 2016 in 2009
znanja ICCS 2016 znanja ICCS 2009
Švedska 1 42 (5,2)
Ruska federacija 579 (2,8) 537 (3,1) 38 (6,5)
Norveška (9)1 545 (4,3) 506 (3,8) 25 (5,5)
564 (2,2) 538 (4,0) 23 (6,9)
Belgija (flamski del) 537 (4,1) 514 (4,7) 22 (5,0)
Kitajski Tajpej 581 (3,0) 559 (2,4) 21 (6,3)
Estonija1 546 (3,1) 525 (4,5) 20 (5,5)
482 (3,4) 462 (2,9) 19 (8,0)
Kolumbija 485 (5,3) 466 (5,0) 16 (4,8)
Bolgarija 532 (2,5) 516 (2,7) 15 (4,9)
Slovenija 467 (2,5) 452 (2,8) 13 (5,2)
Mehika 518 (3,0) 505 (2,8) 11 (5,9)
Litva 492 (3,1) 482 (4,0) 10 (5,6)
Latvija1 586 (3,0) 576 (3,6) 2 (6,1)
Danska† 491 (2,7) 490 (4,5)
381 (3,0) 380 (2,4) 1 (5,0)
Malta 577 (2,3) 576 (2,4) 0 (4,5)
Dominikanska republika 482 (3,1) 483 (3,5) -1 (5,6)
Finska 524 (2,4) 531 (3,3) -6 (5,1)
Čile
Italija
() Standardne napake so navedene voklepajih.
(9) Izobraževalni sistem je odstopal od mednarodno opredeljene populacije,raziskavo so izvedli vvišjem razredu.
† Izobraževalni sistem je dosegel standarde vzorčenjazaštevilo sodelujočih šol šele,ko so bile vključene tudi nadomestne šole.
1 Populacijaizobraževalnegasistemapokrivaod 90 % do 95 % ciljne populacije.
Statistično pomembne spremembe (p > 0.05) med 2009 in 2016 so prikazane vkrepki pisavi.
72
Slika 4.6: Trendi dosežkov državljanske vednosti (med letoma 2009
in 2016)
Vir: Schulz et al. 2018: 62.
kakor leta 2016. V obeh ciklih je sodelovala tudi Slovenija, zato je mogoče trende
v dosežkih pri državljanski vednosti identificirati tudi za naše učence.
Na sliki vidimo, da je 11 izobraževalnih sistemov izboljšalo svoje dosežke na
področju državljanske vednosti, v sedmih izobraževalnih sistemih pa te razli
ke niso statistično značilne. Med sodelujočimi izobraževalnimi sistemi, ki so iz
boljšali dosežke, je tudi Slovenija, s 16 točkami razlike. Pa vendarle, interpreta
cija tega, kako dobro je to izboljšanje, je verjetno lahko le subjektivna. Na eni
strani smo verjetno lahko zadovoljni, da so učenci v razmaku 7 let izboljšali do
sežke na tem področju, a na drugi strani je vendarle potrebno opozoriti, da
so nekateri izobraževalni sistemi državljansko vednost izboljšali znatneje. Med
njimi vsekakor prednjačijo Švedska, Ruska federacija, Norveška, Belgija (flam
ski del), Kitajski Tajpej, Estonija in Kolumbija, kjer vidimo, da so se ti dosežki iz
boljšali za 20 do celo 42 točk.
državljanska vzgoja v sloveniji
Izobraževalni sistem Povprečna stopnja Povprečna stopnja Razlika med 2016 in 2009
znanja ICCS 2016 znanja ICCS 2009
Švedska 1 42 (5,2)
Ruska federacija 579 (2,8) 537 (3,1) 38 (6,5)
Norveška (9)1 545 (4,3) 506 (3,8) 25 (5,5)
564 (2,2) 538 (4,0) 23 (6,9)
Belgija (flamski del) 537 (4,1) 514 (4,7) 22 (5,0)
Kitajski Tajpej 581 (3,0) 559 (2,4) 21 (6,3)
Estonija1 546 (3,1) 525 (4,5) 20 (5,5)
482 (3,4) 462 (2,9) 19 (8,0)
Kolumbija 485 (5,3) 466 (5,0) 16 (4,8)
Bolgarija 532 (2,5) 516 (2,7) 15 (4,9)
Slovenija 467 (2,5) 452 (2,8) 13 (5,2)
Mehika 518 (3,0) 505 (2,8) 11 (5,9)
Litva 492 (3,1) 482 (4,0) 10 (5,6)
Latvija1 586 (3,0) 576 (3,6) 2 (6,1)
Danska† 491 (2,7) 490 (4,5)
381 (3,0) 380 (2,4) 1 (5,0)
Malta 577 (2,3) 576 (2,4) 0 (4,5)
Dominikanska republika 482 (3,1) 483 (3,5) -1 (5,6)
Finska 524 (2,4) 531 (3,3) -6 (5,1)
Čile
Italija
() Standardne napake so navedene voklepajih.
(9) Izobraževalni sistem je odstopal od mednarodno opredeljene populacije,raziskavo so izvedli vvišjem razredu.
† Izobraževalni sistem je dosegel standarde vzorčenjazaštevilo sodelujočih šol šele,ko so bile vključene tudi nadomestne šole.
1 Populacijaizobraževalnegasistemapokrivaod 90 % do 95 % ciljne populacije.
Statistično pomembne spremembe (p > 0.05) med 2009 in 2016 so prikazane vkrepki pisavi.
72
Slika 4.6: Trendi dosežkov državljanske vednosti (med letoma 2009
in 2016)
Vir: Schulz et al. 2018: 62.
kakor leta 2016. V obeh ciklih je sodelovala tudi Slovenija, zato je mogoče trende
v dosežkih pri državljanski vednosti identificirati tudi za naše učence.
Na sliki vidimo, da je 11 izobraževalnih sistemov izboljšalo svoje dosežke na
področju državljanske vednosti, v sedmih izobraževalnih sistemih pa te razli
ke niso statistično značilne. Med sodelujočimi izobraževalnimi sistemi, ki so iz
boljšali dosežke, je tudi Slovenija, s 16 točkami razlike. Pa vendarle, interpreta
cija tega, kako dobro je to izboljšanje, je verjetno lahko le subjektivna. Na eni
strani smo verjetno lahko zadovoljni, da so učenci v razmaku 7 let izboljšali do
sežke na tem področju, a na drugi strani je vendarle potrebno opozoriti, da
so nekateri izobraževalni sistemi državljansko vednost izboljšali znatneje. Med
njimi vsekakor prednjačijo Švedska, Ruska federacija, Norveška, Belgija (flam
ski del), Kitajski Tajpej, Estonija in Kolumbija, kjer vidimo, da so se ti dosežki iz
boljšali za 20 do celo 42 točk.
državljanska vzgoja v sloveniji
