Page 68 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 68
% (s standardno napako 0,5) učencev, ki dosegajo najnižjo zahtevnostno ra
ven (to je raven D). Slednje nas uvršča nad mednarodno povprečje, ki je 10 %
(s standardno napako 0,2). Na ravni C imamo približno 21 % (0,9) naših učen
cev, kar je podobno mednarodnemu povprečju vključenih izobraževalnih sis
temov (21 % (s standardno napako 0,2)). Poglejmo še dve višji zahtevnostni rav
ni. Najvišjo zahtevnostno raven državljanske vednosti (to je raven A) dosega 37
% (s standardno napako 1,4) naših učencev, raven B pa 38 % (s standardno na
pako 1,2); slednje je izrazito bolje, kakor to velja za mednarodno povprečje, ki
je 31 % (s standardno napako 0,3). Skratka, iz slike 4.2 vidimo, da imamo manj
učencev na prvi zahtevnostni ravni in pod njo, na ravni C približno enak delež,
kakor to velja za mednarodno povprečje, na najvišji zahtevnostni ravni približ
no enak delež, kot je mednarodno povprečje, na zahtevnostni ravni B pa je ne
koliko več naših učencev, kot to velja za mednarodno povprečje.
Iz slike 4.2 je prav tako mogoče razbrati odstotke učencev drugih sode
lujočih izobraževalnih sistemov, ki dosegajo ali ne dosegajo posamezne zah
tevnostne ravni. Tako npr. vidimo zelo visoke odstotke učencev iz Danske, Ki
tajskega Tajpeja, Finske, Švedske (od 62 do 58 % njihovih učencev dosega to
68 raven), ki dosegajo zahtevnostno raven A, kar je najvišja zahtevnostna raven
pri raziskavi ICCS. Če nas že to ne opogumlja (da v Sloveniji nimamo tako veli
kega deleža učencev, ki bi dosegali to raven), nas verjetno mora to, da pa ima
mo, na drugi strani, manjši delež učencev, ki dosegajo najnižjo zahtevnostno
raven ali pa še te ne.
V povprečju sta dve tretjini učencev v sodelujočih izobraževalnih sistemih
dosegli rezultate, ki jih na lestvici zahtevnosti uvrščajo na raven A ali B. Nasled
njih približno 21 % učencev je doseglo rezultat, ki zadošča za raven C. V devetih
izobraževalnih sistemih je bil delež (odstotek) učencev najvišji na ravni A, v nas
lednjih devetih pa na ravni B. V trinajstih izobraževalnih sistemih je več kot 60 %
učencev doseglo raven A ali B. V dveh izobraževalnih sistemih je bil najvišji od
stotek učencev na ravni C. Samo eden od izobraževalnih sistemov je zabeležil
najvišji delež učencev na ravni D. V dveh izobraževalnih sistemih (Peru in Domi
nikanska republika) je več kot 60 % učencev umeščenih na raven C ali pod njo.22
Razlike med spoloma
Razlike med spoloma v večini izobraževalnih sistemov, ki sodelujejo v medna
rodnih raziskavah znanja učencev v 4. ali 8 razredu šolanja, kažejo razlike med
spoloma v kognitivnih dosežkih. V Sloveniji se zdi, da gre na nekaterih področ
jih merjenja za razmeroma konstantno prevlado deklic pri dosežkih. To so na
mreč pokazali tudi zadnji cikli23 raziskav na področju bralne pismenosti (IEA
22 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 59.
23 Če se, recimo, usmerimo le na slednje.
državljanska vzgoja v sloveniji
ven (to je raven D). Slednje nas uvršča nad mednarodno povprečje, ki je 10 %
(s standardno napako 0,2). Na ravni C imamo približno 21 % (0,9) naših učen
cev, kar je podobno mednarodnemu povprečju vključenih izobraževalnih sis
temov (21 % (s standardno napako 0,2)). Poglejmo še dve višji zahtevnostni rav
ni. Najvišjo zahtevnostno raven državljanske vednosti (to je raven A) dosega 37
% (s standardno napako 1,4) naših učencev, raven B pa 38 % (s standardno na
pako 1,2); slednje je izrazito bolje, kakor to velja za mednarodno povprečje, ki
je 31 % (s standardno napako 0,3). Skratka, iz slike 4.2 vidimo, da imamo manj
učencev na prvi zahtevnostni ravni in pod njo, na ravni C približno enak delež,
kakor to velja za mednarodno povprečje, na najvišji zahtevnostni ravni približ
no enak delež, kot je mednarodno povprečje, na zahtevnostni ravni B pa je ne
koliko več naših učencev, kot to velja za mednarodno povprečje.
Iz slike 4.2 je prav tako mogoče razbrati odstotke učencev drugih sode
lujočih izobraževalnih sistemov, ki dosegajo ali ne dosegajo posamezne zah
tevnostne ravni. Tako npr. vidimo zelo visoke odstotke učencev iz Danske, Ki
tajskega Tajpeja, Finske, Švedske (od 62 do 58 % njihovih učencev dosega to
68 raven), ki dosegajo zahtevnostno raven A, kar je najvišja zahtevnostna raven
pri raziskavi ICCS. Če nas že to ne opogumlja (da v Sloveniji nimamo tako veli
kega deleža učencev, ki bi dosegali to raven), nas verjetno mora to, da pa ima
mo, na drugi strani, manjši delež učencev, ki dosegajo najnižjo zahtevnostno
raven ali pa še te ne.
V povprečju sta dve tretjini učencev v sodelujočih izobraževalnih sistemih
dosegli rezultate, ki jih na lestvici zahtevnosti uvrščajo na raven A ali B. Nasled
njih približno 21 % učencev je doseglo rezultat, ki zadošča za raven C. V devetih
izobraževalnih sistemih je bil delež (odstotek) učencev najvišji na ravni A, v nas
lednjih devetih pa na ravni B. V trinajstih izobraževalnih sistemih je več kot 60 %
učencev doseglo raven A ali B. V dveh izobraževalnih sistemih je bil najvišji od
stotek učencev na ravni C. Samo eden od izobraževalnih sistemov je zabeležil
najvišji delež učencev na ravni D. V dveh izobraževalnih sistemih (Peru in Domi
nikanska republika) je več kot 60 % učencev umeščenih na raven C ali pod njo.22
Razlike med spoloma
Razlike med spoloma v večini izobraževalnih sistemov, ki sodelujejo v medna
rodnih raziskavah znanja učencev v 4. ali 8 razredu šolanja, kažejo razlike med
spoloma v kognitivnih dosežkih. V Sloveniji se zdi, da gre na nekaterih področ
jih merjenja za razmeroma konstantno prevlado deklic pri dosežkih. To so na
mreč pokazali tudi zadnji cikli23 raziskav na področju bralne pismenosti (IEA
22 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 59.
23 Če se, recimo, usmerimo le na slednje.
državljanska vzgoja v sloveniji
