Page 74 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 74
Osebna vključenost v politična in družbena vprašanja
Državljansko delovanje učenca se nanaša na: a) pridobivanje informacij o vpra
šanjih, ki se pojavljajo v državljanskem in političnem življenju; b) diskusije gle
de vidikov državljanskega in političnega življenja z vrstniki ali odraslimi; in c)
aktivno participiranje v družbi. Državljansko participiranje se tiče tudi učen
čevih pričakovanj o participaciji v državljanskih aktivnostih v prihodnosti ter
zmožnosti aktivne vključenosti v družbo. Poleg aktivnega delovanja na drža
vljanskih forumih, odprtih za to starostno skupino (kot so dejavnosti na šolah,
mladinske organizacije in skupnostne skupine), se mnogi mladi vključijo tu
di v razna virtualna omrežja z državljanskimi in s političnimi vsebinami, ki so
na voljo prek družabnih omrežij. Danes obstaja močan konsenz o tem, da for
malno izobraževanje zelo vpliva na obseg vključenosti v družbo v odrasli do
bi (Pancer, 2015).3
Po mnenju Ekmana in Amnåja (2012) moramo razlikovati latentno in ma
nifestno politično participacijo (slednja se lahko izvaja posamično ali kolektiv
no). Številni komentatorji so opazili naraščajoč pojav politične pasivnosti med
74 mladimi, vendar, kot pravita Amnå in Ekman (2014), je potrebno razlikovati tu
di med nezainteresiranim in razočaranim državljanom. Čeprav nezainteresirani
pasivni državljani lahko ostanejo obveščeni in so pripravljeni, da se po potrebi
vključijo, so razočarani pasivni državljani izgubili vero v sposobnost vplivanja
na državljanske institucije in prakse, posledično pa so postali odtujeni od dr
žavljanskih procesov. Tako je pri preučevanju državljanskega delovanja mladih
ključnega pomena, da v aktivno participacijo uvedemo še osnovno pripravlje
nost na participacijo (interes ali samoučinkovitost) in behavioristične namene
(pripravljenost ukrepanja).4
V ICCS 2016 smo zato učence spraševali o tem, kako pogosto za pridobi
vanje informacij o političnih ali družbenih vprašanjih uporabljajo tradicional
ne medije (gledanje televizije, branje časopisov, pogovarjanje s starši) ter kako
pogosto uporabljajo družabna omrežja.
Iz tabele 5.1 vidimo, da se nekoliko več kot polovica osmošolcev v Slove
niji nikoli ali skoraj nikoli s svojimi starši ne pogovarja o političnih in družbe
nih vprašanjih, še večji pa je delež tistih učencev, ki se o teh vprašanjih niko
li ali skoraj nikoli ne pogovarjajo s svojimi prijatelji (teh je nekaj več kot 70 %).
Velik delež slovenskih učencev (približno 57 %) nikoli ali skoraj nikoli ne bere
časopisa, da bi se seznanil s slovenskimi ali z mednarodnimi novicami. Prav ta
ko jih nekaj več kot polovica (približno 52 %) ne uporablja ali skoraj nikoli ne
uporablja interneta, da bi poiskali informacije o teh vprašanjih. Še več naših
učencev je poročalo, da nikoli ali skoraj nikoli ne uporabljajo interneta ali dru
žabnih omrežij, da bi objavili komentar ali sliko o družbenih in političnih vpra
3 Ibid., 73.
4 Ibid.
državljanska vzgoja v sloveniji
Državljansko delovanje učenca se nanaša na: a) pridobivanje informacij o vpra
šanjih, ki se pojavljajo v državljanskem in političnem življenju; b) diskusije gle
de vidikov državljanskega in političnega življenja z vrstniki ali odraslimi; in c)
aktivno participiranje v družbi. Državljansko participiranje se tiče tudi učen
čevih pričakovanj o participaciji v državljanskih aktivnostih v prihodnosti ter
zmožnosti aktivne vključenosti v družbo. Poleg aktivnega delovanja na drža
vljanskih forumih, odprtih za to starostno skupino (kot so dejavnosti na šolah,
mladinske organizacije in skupnostne skupine), se mnogi mladi vključijo tu
di v razna virtualna omrežja z državljanskimi in s političnimi vsebinami, ki so
na voljo prek družabnih omrežij. Danes obstaja močan konsenz o tem, da for
malno izobraževanje zelo vpliva na obseg vključenosti v družbo v odrasli do
bi (Pancer, 2015).3
Po mnenju Ekmana in Amnåja (2012) moramo razlikovati latentno in ma
nifestno politično participacijo (slednja se lahko izvaja posamično ali kolektiv
no). Številni komentatorji so opazili naraščajoč pojav politične pasivnosti med
74 mladimi, vendar, kot pravita Amnå in Ekman (2014), je potrebno razlikovati tu
di med nezainteresiranim in razočaranim državljanom. Čeprav nezainteresirani
pasivni državljani lahko ostanejo obveščeni in so pripravljeni, da se po potrebi
vključijo, so razočarani pasivni državljani izgubili vero v sposobnost vplivanja
na državljanske institucije in prakse, posledično pa so postali odtujeni od dr
žavljanskih procesov. Tako je pri preučevanju državljanskega delovanja mladih
ključnega pomena, da v aktivno participacijo uvedemo še osnovno pripravlje
nost na participacijo (interes ali samoučinkovitost) in behavioristične namene
(pripravljenost ukrepanja).4
V ICCS 2016 smo zato učence spraševali o tem, kako pogosto za pridobi
vanje informacij o političnih ali družbenih vprašanjih uporabljajo tradicional
ne medije (gledanje televizije, branje časopisov, pogovarjanje s starši) ter kako
pogosto uporabljajo družabna omrežja.
Iz tabele 5.1 vidimo, da se nekoliko več kot polovica osmošolcev v Slove
niji nikoli ali skoraj nikoli s svojimi starši ne pogovarja o političnih in družbe
nih vprašanjih, še večji pa je delež tistih učencev, ki se o teh vprašanjih niko
li ali skoraj nikoli ne pogovarjajo s svojimi prijatelji (teh je nekaj več kot 70 %).
Velik delež slovenskih učencev (približno 57 %) nikoli ali skoraj nikoli ne bere
časopisa, da bi se seznanil s slovenskimi ali z mednarodnimi novicami. Prav ta
ko jih nekaj več kot polovica (približno 52 %) ne uporablja ali skoraj nikoli ne
uporablja interneta, da bi poiskali informacije o teh vprašanjih. Še več naših
učencev je poročalo, da nikoli ali skoraj nikoli ne uporabljajo interneta ali dru
žabnih omrežij, da bi objavili komentar ali sliko o družbenih in političnih vpra
3 Ibid., 73.
4 Ibid.
državljanska vzgoja v sloveniji
