Page 69 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 69
Razlika med spoloma
Izobraževalni sistem Povprečna vednost na lestvici Povprečna vednost na lestvici Razlika absolutne vrednosti
Malta znanja-dekleta znanja-fantje
Bolgarija
Švedska 1 511 (3,7) 473 (3,9) 38 (5,4)
Slovenija 505 (5,9) 468 (6,0) 37 (5,6)
Kitajski Tajpej 598 (3,1) 562 (3,9) 36 (4,3)
Norveška (9)1 550 (2,6) 515 (3,3) 35 (3,4)
Estonija1 599 (3,4) 564 (3,3) 34 (3,4)
Finska 581 (2,4) 547 (2,6) 34 (2,4)
Latvija1 563 (3,4) 530 (3,4) 33 (3,6)
Dominikanska republika 594 (2,3) 561 (3,4) 33 (3,8)
Litva 507 (3,8) 476 (3,7) 30 (4,2)
Hrvaška 396 (3,4) 367 (3,3) 29 (3,0)
Čile 532 (3,6) 504 (3,4) 28 (3,7)
Danska† 544 (2,9) 518 (2,9) 26 (3,2)
Mehika 494 (3,8) 471 (3,3) 24 (3,8)
Italija 597 (2,9) 575 (3,7) 23 (3,1)
Ruska federacija 478 (3,0) 456 (3,2) 21 (3,4)
Nizozemska† 535 (3,0) 515 (3,0) 20 (3,6)
Kolumbija 552 (5,1) 538 (4,3) 14 (4,6)
Peru 530 (5,0) 516 (4,9) 13 (4,0)
Belgija (flamski del) 486 (4,1) 478 (3,6) 9 (3,9)
Povprečje ICCS 2016 441 (4,6) 435 (4,1) 6 (4,9)
538 (5,4) 537 (4,6) 1 (5,8)
530 (0,8) 505 (0,8) 25 (0,9)
Izobraževalna sistema, ki nista dosegla standardov vzorčenja
Hong Kong LRK 532 (6,6) 499 (7,7) 33 (6,9)
Južna Koreja2 568 (4,8) 537 (3,4) 31 (4,6)
Slika 4.3: Razlike med spoloma pri državljanski vednosti 69
Vir: Schulz et al., 2018: 62.
PIRLS 2016), računalniške in informacijske pismenosti (IEA ICILS 2013), pa tudi
na področju državljanske vednosti (IEA ICCS 2009). Pri TIMSS (matematika in
naravoslovje) ni razlik, razen v naravoslovju v 4. razredu, kjer so uspešnejši deč
ki. Poglejmo torej, kaj kažejo rezultati zadnjega cikla raziskave ICCS v Sloveniji
in sodelujočih izobraževalnih sistemih.
Iz zgornjega prikaza vidimo, da je skoraj v vseh sodelujočih izobraževalnih
sistemih ta razlika (v prid deklicam) vidna. Tako je tudi v Sloveniji, kjer so učen
ke dosegle 35 točk več kakor učenci. V točkah (če pogledamo vse izobraževal
ne sisteme) so te razlike med 9 do 38 točk. Največje razlike med spoloma imajo
na Malti, v Bolgariji, na Švedskem, v Sloveniji, nato sledijo še drugi izobraževal
ni sistemi, razen v primeru učencev in učenk iz Peruja in Belgije (flamski del),
kjer te razlike (kljub različnim točkam na testu) niso statistično značilne.
Državljanska vednost učencev in SES, migrantsko
ozadje ter jezik, ki ga govorijo doma
V nadaljevanju si oglejmo povezavo med državljansko vednostjo in socialno
-ekonomskim statusom (SES) družin iz katerih prihajajo učenci, povezavo gle
de na njihovo migrantsko ozadje ter jezik, ki ga pretežno govorijo doma.
Socialno-ekonomski status (SES) učencev je v tej raziskavi kompozitna
spremenljivka iz treh posameznih spremenljivk, in sicer izobrazbe in pokli
ca staršev ter števila knjig doma. Rezultati so pokazali, da se v vseh izobraže
državljanska vednost učencev v sloveniji
Izobraževalni sistem Povprečna vednost na lestvici Povprečna vednost na lestvici Razlika absolutne vrednosti
Malta znanja-dekleta znanja-fantje
Bolgarija
Švedska 1 511 (3,7) 473 (3,9) 38 (5,4)
Slovenija 505 (5,9) 468 (6,0) 37 (5,6)
Kitajski Tajpej 598 (3,1) 562 (3,9) 36 (4,3)
Norveška (9)1 550 (2,6) 515 (3,3) 35 (3,4)
Estonija1 599 (3,4) 564 (3,3) 34 (3,4)
Finska 581 (2,4) 547 (2,6) 34 (2,4)
Latvija1 563 (3,4) 530 (3,4) 33 (3,6)
Dominikanska republika 594 (2,3) 561 (3,4) 33 (3,8)
Litva 507 (3,8) 476 (3,7) 30 (4,2)
Hrvaška 396 (3,4) 367 (3,3) 29 (3,0)
Čile 532 (3,6) 504 (3,4) 28 (3,7)
Danska† 544 (2,9) 518 (2,9) 26 (3,2)
Mehika 494 (3,8) 471 (3,3) 24 (3,8)
Italija 597 (2,9) 575 (3,7) 23 (3,1)
Ruska federacija 478 (3,0) 456 (3,2) 21 (3,4)
Nizozemska† 535 (3,0) 515 (3,0) 20 (3,6)
Kolumbija 552 (5,1) 538 (4,3) 14 (4,6)
Peru 530 (5,0) 516 (4,9) 13 (4,0)
Belgija (flamski del) 486 (4,1) 478 (3,6) 9 (3,9)
Povprečje ICCS 2016 441 (4,6) 435 (4,1) 6 (4,9)
538 (5,4) 537 (4,6) 1 (5,8)
530 (0,8) 505 (0,8) 25 (0,9)
Izobraževalna sistema, ki nista dosegla standardov vzorčenja
Hong Kong LRK 532 (6,6) 499 (7,7) 33 (6,9)
Južna Koreja2 568 (4,8) 537 (3,4) 31 (4,6)
Slika 4.3: Razlike med spoloma pri državljanski vednosti 69
Vir: Schulz et al., 2018: 62.
PIRLS 2016), računalniške in informacijske pismenosti (IEA ICILS 2013), pa tudi
na področju državljanske vednosti (IEA ICCS 2009). Pri TIMSS (matematika in
naravoslovje) ni razlik, razen v naravoslovju v 4. razredu, kjer so uspešnejši deč
ki. Poglejmo torej, kaj kažejo rezultati zadnjega cikla raziskave ICCS v Sloveniji
in sodelujočih izobraževalnih sistemih.
Iz zgornjega prikaza vidimo, da je skoraj v vseh sodelujočih izobraževalnih
sistemih ta razlika (v prid deklicam) vidna. Tako je tudi v Sloveniji, kjer so učen
ke dosegle 35 točk več kakor učenci. V točkah (če pogledamo vse izobraževal
ne sisteme) so te razlike med 9 do 38 točk. Največje razlike med spoloma imajo
na Malti, v Bolgariji, na Švedskem, v Sloveniji, nato sledijo še drugi izobraževal
ni sistemi, razen v primeru učencev in učenk iz Peruja in Belgije (flamski del),
kjer te razlike (kljub različnim točkam na testu) niso statistično značilne.
Državljanska vednost učencev in SES, migrantsko
ozadje ter jezik, ki ga govorijo doma
V nadaljevanju si oglejmo povezavo med državljansko vednostjo in socialno
-ekonomskim statusom (SES) družin iz katerih prihajajo učenci, povezavo gle
de na njihovo migrantsko ozadje ter jezik, ki ga pretežno govorijo doma.
Socialno-ekonomski status (SES) učencev je v tej raziskavi kompozitna
spremenljivka iz treh posameznih spremenljivk, in sicer izobrazbe in pokli
ca staršev ter števila knjig doma. Rezultati so pokazali, da se v vseh izobraže
državljanska vednost učencev v sloveniji
