Page 77 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 77
ultati cikla 2009 so pokazali, da je večina učencev sodelovala v takšnih ak 77
tivnostih. Ti rezultati so izpostavili tudi pozitivno povezanost med državljansko
participacijo v šoli in državljansko vednostjo (Schulz et al., 2010).5 In kaj kažejo
podatki raziskave leta 2016 za Slovenijo?
Iz rezultatov, ki jih prikazuje tabela 5.2, vidimo, da je večina naših učencev
v zadnjem letu sodelovala na volitvah za predstavnika razreda ali v šolski par
lament (približno 66 %), približno 16 % učencev pa pri tem ni nikoli sodelova
lo. Nekoliko manj učencev je bilo tudi kandidatov za predstavnika razreda ali
za šolski parlament (35 % jih je to naredilo v zadnjem letu, približno 41 % pa jih
ni nikoli kandidiralo). Najmanj pa učenci sodelujejo pri odločitvah o tem, ka
ko naj se vodi šolo.
Če primerjamo rezultate za Slovenijo med letoma 2009 in 2016, velja
izpostaviti, da je pri volitvah sodeloval ali kandidiral na ravni šole približno
enak delež učencev v obeh zajemih podatkov, da pa se je sodelovanje pri od
ločitvah o upravljanju šole nekoliko zmanjšalo (približno za 4 %). Mednarodno
poročilo (Schulz et al., 2018: 91) je prav tako razkrilo, da so naši učenci v pov
prečju pripravljeni manj participirati v šoli, kakor to velja za povprečje učencev
vseh sodelujočih izobraževalnih sistemov. Pri sodelovanju v teh aktivnostih,
če pogledamo geografsko, so najbolj pripravljeni sodelovati učenci iz Latin
ske Amerike.
Razmišljanje o prepričanju učencev glede vrednosti sodelovanja v dr
žavljanskih aktivnostih v šoli je pomembno zaradi tesne povezanosti s splo
šnejšim pojmom politične učinkovitosti (Campbell et al., 1954). Čeprav učenci
osnovnih šol (ICCS 2016 ciljna starost) še ne smejo voliti ali kandidirati v »odra
sli politiki«, jim lahko eksperimentiranje v času šolanja pomaga razumeti, ka
ko lahko kolektivno vplivajo na dogajanje v šoli (Bandura, 1997: 491).6 Nenaza
dnje, vzgoja in izobraževanje ne sme in pravzaprav niti ne more biti izolirana
od družbenega življenja (Gril et al., 2009: 15). Na ta način v bistvu tudi vadijo
svojo kasnejšo vključenost v politično in družbeno življenje.
Iz rezultatov mednarodnega poročila (Schulz et al., 2018: 88) razberemo,
da je občutek učencev o vrednosti participacije v šoli približno enak leta 2016,
kakor je bil leta 2009, čeprav rezultati kažejo tudi na spremembo tega občut
ka pri učencih v določenih sodelujočih izobraževalnih sistemih. Razbrati je
mogoče, da je ta občutek o vrednosti participacije učencev v šoli najmočnej
ši v Peruju in Dominikanski republiki, najšibkejši pa v povprečju pri učencih
iz Nizozemske.
5 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 84.
6 Ibid., 84–86.
vidiki državljanskega delovanja učencev v sloveniji
tivnostih. Ti rezultati so izpostavili tudi pozitivno povezanost med državljansko
participacijo v šoli in državljansko vednostjo (Schulz et al., 2010).5 In kaj kažejo
podatki raziskave leta 2016 za Slovenijo?
Iz rezultatov, ki jih prikazuje tabela 5.2, vidimo, da je večina naših učencev
v zadnjem letu sodelovala na volitvah za predstavnika razreda ali v šolski par
lament (približno 66 %), približno 16 % učencev pa pri tem ni nikoli sodelova
lo. Nekoliko manj učencev je bilo tudi kandidatov za predstavnika razreda ali
za šolski parlament (35 % jih je to naredilo v zadnjem letu, približno 41 % pa jih
ni nikoli kandidiralo). Najmanj pa učenci sodelujejo pri odločitvah o tem, ka
ko naj se vodi šolo.
Če primerjamo rezultate za Slovenijo med letoma 2009 in 2016, velja
izpostaviti, da je pri volitvah sodeloval ali kandidiral na ravni šole približno
enak delež učencev v obeh zajemih podatkov, da pa se je sodelovanje pri od
ločitvah o upravljanju šole nekoliko zmanjšalo (približno za 4 %). Mednarodno
poročilo (Schulz et al., 2018: 91) je prav tako razkrilo, da so naši učenci v pov
prečju pripravljeni manj participirati v šoli, kakor to velja za povprečje učencev
vseh sodelujočih izobraževalnih sistemov. Pri sodelovanju v teh aktivnostih,
če pogledamo geografsko, so najbolj pripravljeni sodelovati učenci iz Latin
ske Amerike.
Razmišljanje o prepričanju učencev glede vrednosti sodelovanja v dr
žavljanskih aktivnostih v šoli je pomembno zaradi tesne povezanosti s splo
šnejšim pojmom politične učinkovitosti (Campbell et al., 1954). Čeprav učenci
osnovnih šol (ICCS 2016 ciljna starost) še ne smejo voliti ali kandidirati v »odra
sli politiki«, jim lahko eksperimentiranje v času šolanja pomaga razumeti, ka
ko lahko kolektivno vplivajo na dogajanje v šoli (Bandura, 1997: 491).6 Nenaza
dnje, vzgoja in izobraževanje ne sme in pravzaprav niti ne more biti izolirana
od družbenega življenja (Gril et al., 2009: 15). Na ta način v bistvu tudi vadijo
svojo kasnejšo vključenost v politično in družbeno življenje.
Iz rezultatov mednarodnega poročila (Schulz et al., 2018: 88) razberemo,
da je občutek učencev o vrednosti participacije v šoli približno enak leta 2016,
kakor je bil leta 2009, čeprav rezultati kažejo tudi na spremembo tega občut
ka pri učencih v določenih sodelujočih izobraževalnih sistemih. Razbrati je
mogoče, da je ta občutek o vrednosti participacije učencev v šoli najmočnej
ši v Peruju in Dominikanski republiki, najšibkejši pa v povprečju pri učencih
iz Nizozemske.
5 W. Schulz et al., Becoming Citizens in a Changing World : IEA International Civic and Citizenship Educa-
tion Study 2016 International Report (Springer Open, 2018), 84.
6 Ibid., 84–86.
vidiki državljanskega delovanja učencev v sloveniji
