Page 67 - Klemenčič, Eva, Plamen V. Mirazchiyski, Jure Novak. 2019. Državljanska vzgoja v Sloveniji: nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 13
P. 67
povezanosti), razlika v povprečni starosti ne igra tako velike vloge, kot bi ji ju radi
včasih pripisali, če naši učenci niso razvrščeni na lestvico zelo visoko.
Porazdelitev državljanske vednosti učencev
po zahtevnostnih ravneh
Izobraževalni sistem Pod ravnjo D Raven D Raven C Raven B Raven A
Danska† 0,4 (0,1) 2,3 (0,4) 10,2 (0,8) 24,6 (0,8) 62,4 (1,3)
Kitajski Tajpej 9,9 (0,8) 24,5 (1,2) 62,2 (1,4)
Finska 0,5 (0,2) 2,9 (0,4) 10,0 (0,8) 27,0 (1,4) 60,4 (1,6)
Švedska 1 25,2 (1,0) 58,3 (1,3)
Norveška (9)1 0,3 (0,1) 2,3 (0,4) 12,2 (0,8) 28,9 (1,0) 53,5 (1,2)
Estonija1 13,1 (0,7) 36,9 (1,5) 43,0 (1,8)
Ruska federacija 0,7 (0,2) 3,6 (0,6) 16,7 (1,0) 37,3 (1,5) 42,1 (2,1)
Belgija (flamski del) 16,6 (1,2) 36,6 (1,6) 39,5 (2,2)
Slovenija 0,7 (0,2) 3,8 (0,3) 19,1 (1,6) 37,6 (1,2) 37,0 (1,4)
Hrvaška 20,6 (0,9) 39,9 (1,5) 36,0 (1,5)
Nizozemska† 0,2 (0,1) 3,2 (0,5) 19,9 (1,2) 32,1 (1,8) 35,6 (1,8)
Italija 23,2 (1,5) 36,1 (1,1) 34,9 (1,2)
Litva 0,3 (0,1) 3,7 (0,6) 21,5 (0,8) 38,5 (1,6) 30,5 (1,7)
Bolgarija 23,5 (1,2) 28,4 (1,5) 26,7 (1,5)
Malta 0,2 (0,1) 4,6 (0,8) 22,5 (1,4) 31,7 (1,1) 26,2 (1,1)
Čile 23,2 (1,0) 31,7 (1,0) 21,4 (1,1)
Latvija1 0,4 (0,2) 4,5 (0,5) 27,2 (1,0) 39,0 (1,8) 19,5 (1,6)
Kolumbija 29,1 (1,3) 35,4 (1,2) 17,4 (1,2)
Mehika 0,3 (0,1) 3,9 (0,5) 31,3 (1,0) 32,8 (1,0) 13,1 (0,8)
Peru 33,1 (1,2) 26,0 (1,2)
Dominikanska republika 0,9 (0,4) 8,2 (1,4) 32,2 (1,2) 11,0 (1,0) 8,8 (0,8)
30,1 (1,2) 1,2 (0,4)
Povprečje ICCS 2016 0,9 (0,3) 6,5 (0,6) 31 (0,3)
21 (0,2) 35 (0,3)
0,7 (0,3) 6,7 (0,8)
6,4 (1,2) 16,0 (1,3)
5,5 (0,5) 13,4 (0,8)
3,7 (0,5) 16,0 (0,9) 67
1,7 (0,4) 10,7 (1,1)
2,1 (0,4) 13,8 (1,1)
3,2 (0,4) 17,7 (1,0)
9,4 (0,9) 23,5 (1,2)
19 (1,2) 38,7 (1,2)
3 (0,1) 10 (0,2)
Izobraževalna sistema, ki nista dosegla standardov vzorčenja
Hong Kong LRK 3,4 (0,9) 10,9 (1,5) 19,1 (1,7) 31,5 (1,6) 35,0 (2,3)
Južna Koreja2 0,8 (0,3) 5,2 (0,8) 16,5 (1,0) 30,5 (1,2) 47,0 (1,6)
Primerjalna regija, ki ni dosegla standardov vzorčenja 6,6 (0,7) 22,8 (1,7) 39,3 (1,5) 30,7 (1,6)
Severno Porenje-Vestfalija (Nemčija)1 0,6 (0,1)
() Standardne napake so navedene v oklepajih.
(9) Izobraževalni sistem je odstopal od mednarodno opredeljene populacije, raziskavo so izvedli v višjem razredu.
† Izobraževalni sistem je dosegel standarde vzorčenja za število sodelujočih šol šele, ko so bile vključene tudi nadomestne šole.
1 Populacija izobraževalnega sistema pokriva od 90 % do 95 % ciljne populacije.
2 Izobraževalni sistem je raziskavo na ciljni populaciji izvedel v prvi polovici šolskega leta.
Slika 4.2: Povprečje dosežene stopnje državljanske vednosti glede
na zahtevnostne ravni
Vir: Schulz et al., 2018: 60.
O zahtevnostnih ravneh državljanske vednosti smo pisali v enem od
prejšnjih poglavij. Na tem mestu povzemimo le to, da je za interpretacijo sku
pnega dosežka iz državljanske vednosti pomembno globlje razumevanje tega,
koliko in kakšno znanje imajo učenci. In tukaj stopijo v ospredje zahtevnostne
ravni in deleži učencev, ki jih imajo sodelujoči izobraževalni sistemi na vsaki
posamezni zahtevnostni ravni državljanske vednosti.
Iz slike 4.2 vidimo, da imamo v Sloveniji manj učencev, ki so pod zahtev
nostno ravnjo D, kakor to velja za mednarodno povprečje, in nekaj več kot 4
državljanska vednost učencev v sloveniji
včasih pripisali, če naši učenci niso razvrščeni na lestvico zelo visoko.
Porazdelitev državljanske vednosti učencev
po zahtevnostnih ravneh
Izobraževalni sistem Pod ravnjo D Raven D Raven C Raven B Raven A
Danska† 0,4 (0,1) 2,3 (0,4) 10,2 (0,8) 24,6 (0,8) 62,4 (1,3)
Kitajski Tajpej 9,9 (0,8) 24,5 (1,2) 62,2 (1,4)
Finska 0,5 (0,2) 2,9 (0,4) 10,0 (0,8) 27,0 (1,4) 60,4 (1,6)
Švedska 1 25,2 (1,0) 58,3 (1,3)
Norveška (9)1 0,3 (0,1) 2,3 (0,4) 12,2 (0,8) 28,9 (1,0) 53,5 (1,2)
Estonija1 13,1 (0,7) 36,9 (1,5) 43,0 (1,8)
Ruska federacija 0,7 (0,2) 3,6 (0,6) 16,7 (1,0) 37,3 (1,5) 42,1 (2,1)
Belgija (flamski del) 16,6 (1,2) 36,6 (1,6) 39,5 (2,2)
Slovenija 0,7 (0,2) 3,8 (0,3) 19,1 (1,6) 37,6 (1,2) 37,0 (1,4)
Hrvaška 20,6 (0,9) 39,9 (1,5) 36,0 (1,5)
Nizozemska† 0,2 (0,1) 3,2 (0,5) 19,9 (1,2) 32,1 (1,8) 35,6 (1,8)
Italija 23,2 (1,5) 36,1 (1,1) 34,9 (1,2)
Litva 0,3 (0,1) 3,7 (0,6) 21,5 (0,8) 38,5 (1,6) 30,5 (1,7)
Bolgarija 23,5 (1,2) 28,4 (1,5) 26,7 (1,5)
Malta 0,2 (0,1) 4,6 (0,8) 22,5 (1,4) 31,7 (1,1) 26,2 (1,1)
Čile 23,2 (1,0) 31,7 (1,0) 21,4 (1,1)
Latvija1 0,4 (0,2) 4,5 (0,5) 27,2 (1,0) 39,0 (1,8) 19,5 (1,6)
Kolumbija 29,1 (1,3) 35,4 (1,2) 17,4 (1,2)
Mehika 0,3 (0,1) 3,9 (0,5) 31,3 (1,0) 32,8 (1,0) 13,1 (0,8)
Peru 33,1 (1,2) 26,0 (1,2)
Dominikanska republika 0,9 (0,4) 8,2 (1,4) 32,2 (1,2) 11,0 (1,0) 8,8 (0,8)
30,1 (1,2) 1,2 (0,4)
Povprečje ICCS 2016 0,9 (0,3) 6,5 (0,6) 31 (0,3)
21 (0,2) 35 (0,3)
0,7 (0,3) 6,7 (0,8)
6,4 (1,2) 16,0 (1,3)
5,5 (0,5) 13,4 (0,8)
3,7 (0,5) 16,0 (0,9) 67
1,7 (0,4) 10,7 (1,1)
2,1 (0,4) 13,8 (1,1)
3,2 (0,4) 17,7 (1,0)
9,4 (0,9) 23,5 (1,2)
19 (1,2) 38,7 (1,2)
3 (0,1) 10 (0,2)
Izobraževalna sistema, ki nista dosegla standardov vzorčenja
Hong Kong LRK 3,4 (0,9) 10,9 (1,5) 19,1 (1,7) 31,5 (1,6) 35,0 (2,3)
Južna Koreja2 0,8 (0,3) 5,2 (0,8) 16,5 (1,0) 30,5 (1,2) 47,0 (1,6)
Primerjalna regija, ki ni dosegla standardov vzorčenja 6,6 (0,7) 22,8 (1,7) 39,3 (1,5) 30,7 (1,6)
Severno Porenje-Vestfalija (Nemčija)1 0,6 (0,1)
() Standardne napake so navedene v oklepajih.
(9) Izobraževalni sistem je odstopal od mednarodno opredeljene populacije, raziskavo so izvedli v višjem razredu.
† Izobraževalni sistem je dosegel standarde vzorčenja za število sodelujočih šol šele, ko so bile vključene tudi nadomestne šole.
1 Populacija izobraževalnega sistema pokriva od 90 % do 95 % ciljne populacije.
2 Izobraževalni sistem je raziskavo na ciljni populaciji izvedel v prvi polovici šolskega leta.
Slika 4.2: Povprečje dosežene stopnje državljanske vednosti glede
na zahtevnostne ravni
Vir: Schulz et al., 2018: 60.
O zahtevnostnih ravneh državljanske vednosti smo pisali v enem od
prejšnjih poglavij. Na tem mestu povzemimo le to, da je za interpretacijo sku
pnega dosežka iz državljanske vednosti pomembno globlje razumevanje tega,
koliko in kakšno znanje imajo učenci. In tukaj stopijo v ospredje zahtevnostne
ravni in deleži učencev, ki jih imajo sodelujoči izobraževalni sistemi na vsaki
posamezni zahtevnostni ravni državljanske vednosti.
Iz slike 4.2 vidimo, da imamo v Sloveniji manj učencev, ki so pod zahtev
nostno ravnjo D, kakor to velja za mednarodno povprečje, in nekaj več kot 4
državljanska vednost učencev v sloveniji
